STA novice / V TI Slovenija zadovoljni s sodbo upravnega sodišča, v zavodu za blagovne rezerve jo še preučujejo

"V TI Slovenia pričakujemo, da bo zavod skladno z odločitvijo upošteval odločbo informacijskega pooblaščenca in končno posredoval informacije v najkrajšem možnem času. Upamo, da se s to odločitvijo sodišča končuje več kot dve leti in pol dolgo skrivanje informacij o porabi javnih sredstev v zvezi z nakupom žičnate ograje," je za STA dejala predsednica TI Slovenia Alma Sedlar.

S sodbo se je po njenih besedah pokazalo, da je vloga civilne družbe nad porabo javnih sredstev nepogrešljiva in nujno potrebna. "Vsekakor si mislimo, da je država imela zelo dober razlog, da je pred javnostjo več kot dve leti skrivala te pogodbe in bila pripravljena narediti praktično vse, da ne postanejo javne," je še ocenila in dodala, da bodo pogodbe, ko jih bodo prejeli, temeljito analizirali in o izsledkih obvestili javnost.

Ob tem v TI Slovenia ponovno opozarjajo na dolgotrajnost postopka, ki je onemogočal dostop do informacij, saj so že februarja 2016 zaprosili za pogodbe med zavodom in podjetjem Minis. Tako dolgotrajni postopki po v praksi onemogočajo dostop do informacij in preprečujejo civilni družbi, da učinkovito vrši nadzor nad porabo javnega denarja, še opozarjajo.

V Zavodu RS za blagovne rezerve medtem odločbo upravnega sodišča še preučujejo, je za STA pojasnil direktor zavoda Anton Zakrajšek.

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve sicer poraba sredstev po pogodbi, sklenjeni med ministrstvom in podjetjem Minis, do sedaj znaša 169.952 evrov. Po podatkih ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je bilo za nabavo in postavitev tehničnih ovir doslej več kot 20 različnim dobaviteljem in izvajalcem plačanih 13,6 milijona evrov.

Upravno sodišče je namreč pritrdilo informacijskemu pooblaščencu, da mora zavod za blagovne rezerve iz štirih pogodb, sklenjenih s podjetjem Minis, umakniti stopnjo tajnosti interno in pogodbe posredovati TI Slovenia. Država mora tako razkriti podatke o žičnati ograji.

Kot je zapisala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, so pogodbe sicer res označene s stopnjo tajnosti interno, a je razkritje dovoljeno na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki določa, da se ne glede na izjeme dostop dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa.

"Informacijski pooblaščenec verjame, da bodo zavezanci stališču Upravnega sodišča RS, ki je potrdilo odločitev Informacijskega pooblaščenca, v bodoče sledili in tako pripomogli k večji preglednosti porabe javnih sredstev," je še zapisala Prelesnikova.