STA novice / Ministrstvo: Slovenija je zavezana k spoštovanju sodb ESČP

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v torek namreč razsodilo v več let starem sporu med podjetjem Pro Plus in Slovenijo. Zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja mora država podjetju plačati 52.500 evrov odškodnine. Vrhovno sodišče je pozneje sporočilo, da je argumentacija ESČP neprepričljiva, s čimer je sprožilo številne odzive predvsem med pravniki.

Ministrstvo za pravosodje je v odzivu na spletni strani zapisalo, da "podpira pomembno vlogo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Evropskega sodišča za človekove pravice pri zagotavljanju pravnih standardov človekovih pravic in prispevku k stabilnosti in demokratičnosti držav v Svetu Evrope". Kot so spomnili, se je z ratifikacijo konvencije Slovenija obvezala, da bo spoštovala končno sodbo sodišča v vsaki zadevi, v kateri nastopa kot stranka. Slovenijo k temu med drugim zavezujejo tudi ustavna načela spoštovanja mednarodnopravnih obveznosti in vladavine prava, so dodali.

Ob tem so še dodali, da si tudi ministrstvo v okviru svojih pristojnosti prizadeva za čim širšo implementacijo vrednot konvencije v slovenski pravni red in v samo izvrševanje sodb ESČP, kjer Sloveniji pomemben napredek priznava tudi Svet Evrope.

Hkrati pa so opozorili, da je treba vsak primer obravnavati posebej in ločiti med individualnimi ukrepi, kjer gre praviloma za zadoščenje in v nekaterih primerih obnovo postopka, ter med sistemskimi ukrepi za preprečitev podobnih kršitev, ki predvidevajo spremembo zakonodaje, prilagoditev (sodne) prakse in usposabljanje. Država mora akcijsko poročilo ali načrt pripraviti v šestih mesecih od dokončnosti sodbe. Ustreznost individualnih in sistemskih ukrepov presoja Odbor ministrov Sveta Evrope, so še pojasnili.

Vrhovni sodniki Barbara in Jan Zobec, Rudi Štravs in Tomaž Pavčnik pa od predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča zahtevajo pojasnilo, kdo je avtor izjave vrhovnega sodišča in kako je sploh dovolil njeno objavo na spletni strani sodišča.

Kot so zapisali v javnem pismu Florjančiču, ki so ga objavili nekateri spletni mediji, je namreč ustvarjen vtis, da gre za stališče vseh vrhovnih sodnikov in sodnic, tudi njih, ki pa se od izjave odločno ograjujejo. "Še več, ji globoko nasprotujemo, jo obsojamo in se nad njo zgražamo," v javnem pismu pravi četverica sodnikov.

Upor najvišjega sodišča v državi vidijo kot "upor zoper mednarodne obveznosti naše države, zoper Strasbourško sodišče, zoper ustavo, zoper človekove pravice, končno upor zoper članstvo Slovenije v Svetu Evrope in nazadnje, a ne najmanj, upor zoper temeljno vedenje o pravu".

Vrhovno sodišče je sicer danes ponovilo, da se ne strinja z argumenti ESČP v zadevi Pro Plus, a to ne pomeni, da odločitve ESČP ne bodo upoštevali.

S tem so se odzvali tudi na kritike skupine eminentnih pravnikov, ki so prvo izjavo vrhovnega sodišča o neprepričljivi argumentaciji označili za samovoljno ravnanje, ki nasprotuje temeljnim vrednotam evropskega ustavnega prostora in slovenski ustavi.