STA novice / Katičeva napovedala razpravo o imenovanju sodnikov in preizkusnem sodniškem mandatu

Po besedah Katičeve bo razprava o drugačnem imenovanju sodnikov in uvedbi preizkusnega mandata pomemben preizkus zrelosti slovenskega političnega prostora.

V nagovoru je izpostavila tudi druge projekte, ki čakajo ministrstvo v tem in prihodnjem letu. Povedala je, da so na ministrstvu v zaključni fazi priprave predloga novega zakona o varstvu osebnih podatkov, s katerim želijo odpraviti negotovost, ki je nastala po majski uveljaviti splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov.

Še letos nameravajo na vladi obravnavati pravni okvir varovanja posameznikovega dostojanstva in zasebnosti ter v doglednem času sprejeti predloga novel zakona o kazenskem postopku ter zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Zavzela se je za povečanje kadrovskega načrta uprave za izvrševanje kazenskih sankcij ter pozdravila trend odpiranja pravosodja javnosti. Obljubila je, da bo v času svojega ministrovanja vodila dialog z vsemi deležniki, "ki pa se mora v doglednem času tudi izteči v konkreten rezultat".

Kritična pa je bila do prvotnega odziva vrhovnega sodišča na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pro Plus. "Menim, da je lahko stališče, kot je izhajalo iz vsebine sporočila za javnost, povsem, legitimno, v kolikor gre za stališče posameznega sodnika. Soočenje argumentacij je nujno za razvoj prava, za to pa je potrebno pogosto vsebinsko nestrinjanje. Nikakor pa to ne more in ne sme postati drža najvišjega sodišča v državi," je dejala.

Udeležence je nagovoril tudi premier Marjan Šarec. Opozoril je, da je javnost, ki ni poučena o postopkih sodišč, pogosto željna krvi in spektakla, a da so sodniki tisti, ki temu na smejo podlegati. Poudaril je še, da je sodbe sodišč treba spoštovati.

Na slovesnosti so sicer podelili medalje za življenjsko delo na področju pravosodja. Te so med drugim prejeli vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar, nekdanja vrhovna državna tožilka Vlasta Nussdorfer in nekdanji predsednik Sodnega sveta Janez Vlaj.

Brezigarjeva je medaljo prejela za svoje dolgoletno delo na področju pravosodja, "ki ga je mogoče oceniti kot izjemno uspešno", je zapisano v obrazložitvi. Med drugim je bila ministrica za pravosodje in državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve, od leta 2005 do leta 2011 pa tudi generalna državna tožilka.

Nussdorferjeva, ki trenutno opravlja delo varuhinje človekovih pravic, je nagrado prejela tako za svoje delo na tožilstvu kot za delo na področju humanitarnosti. Med drugim je "s svojo predanostjo, strokovnostjo in skrbjo za strokovni razvoj mlajših kolegov na državnem tožilstvu pustila izjemen pečat", je zapisano.

Upokojeni vrhovni sodnik Vlaj pa je medaljo za življenjsko delo prejel predvsem za svoje delu na področju sodstva. Med drugim je bil višji sodnik na Višjem sodišču v Ljubljani, bil je tudi vrhovni sodnik in predsednik Sodnega sveta.

Dan pravosodja v slovenskem pravosodju obeležujejo 4. novembra, kot spomin na 4. november 1918, ko je začela veljati uredba o ureditvi in delovanju pravosodja takratnega ministra za pravosodje Vladimirja Ravniharja. V skladu z uredbo je bila kot uradni jezik na sodiščih določena slovenščina, sodbe pa so začeli razglašati v imenu zakona.