STA novice / Vlada v želji po izognitvi kazni hiti z novelo zakona o revidiranju

Z novelo zakona o revidiranju se bo v slovenski pravni red preneslo spremembe direktive o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, ki so bile sprejete aprila 2014, potem ko je razkritje velikih izgub številnih bank v obdobju med letoma 2007 in 2009 med vlagatelji vzbudilo dvome o verodostojnosti in zanesljivosti revidiranih računovodskih izkazov tako bank kot drugih finančnih institucij in javnih družb.

Rok za prenos direktive v pravne rede držav članic je potekel že 17. junija 2016. Na finančnem ministrstvu so sicer predlog novele zakona pripravili že predlani in vlada Mira Cerarja ga je novembra lani tudi poslala v obravnavo v DZ, a čeprav je bil dvakrat uvrščen na sejo odbora DZ za finance, ni uspel pravočasno končati parlamentarne poti.

Vlada Marjana Šarca zdaj predlog novele zakona pošilja v obravnavo po nujnem postopku. S sprejemom se namreč mudi, saj je Evropska komisija letos poleti sprožila postopek pred Sodiščem EU, to pa utegne naši državi naložiti denarno kazen v višini skoraj 8000 evrov za vsak dan zamude pri prenosu direktive šteto od razglasitve sodbe.

Predlog novele zakona v skladu z zahtevami iz evropske ureditve temelji na dveh stebrih. Prvi zajema horizontalne ukrepe, ki veljajo za vse pooblaščene revizorje in revizijske družbe, ne glede na to, ali je revidirani subjekt javnega interesa ali ne, drugi steber pa zajema posebne ukrepe, ki so strožji in veljajo le za obvezno revizijo subjektov javnega interesa.

Za revizijo slednjih - to so podjetja, ki kotirajo na borzi, ter kreditne institucije in zavarovalnice - veljajo strožje zahteve, ker so možne negativne posledice napačnih navedb za delničarje, vlagatelje in širšo družbo običajno večje kot pri drugih vrstah podjetij.

Med horizontalnimi ukrepi, ki veljajo za vse subjekte, so med drugim uvedba strožjih zahtev glede zagotavljanja neodvisnosti, strokovne skrbnosti in odgovornosti pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb, bolj informativno revizijsko poročilo, ki naj bi vlagateljem zagotavljalo ustrezne informacije o revidirani družbi, okrepitev pristojnosti in pooblastil Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem, ki je odgovorna za javni nadzor nad revizijsko stroko, ter prenova režima sankcioniranja.

Samo za subjekte javnega interesa predlog novele zakona ob tem predvideva obvezno rotacijo pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb vsakih deset let. Določa tudi seznam prepovedanih nerevizijskih storitev, ki jih pooblaščeni revizor ali revizijska družba ne more nuditi revidiranemu subjektu, predvideva okrepitev vloge in pristojnosti revizijske komisije, omejuje pristojbine za nerevizijske storitve ter zaostruje zahteve v zvezi z revizijskim poročanjem.

Avtorji zakona pričakujejo, da se bo z uveljavitvijo novele zakona posledično prispevalo k večjemu zaupanju v to, da je delo revizorjev opravljeno strokovno in na visoki kakovostni ravni. To je velikega pomena glede na težo, ki jo ima revidiranje računovodskih izkazov v tržnem gospodarstvu, piše v zakonskem predlogu.