STA novice / V EU načelni dogovor o lažjem dostopu do elektronskih dokazov

Elektronski dokazi vključujejo različne podatke v elektronski obliki, ki so pomembni pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj, na primer elektronsko pošto, tekstovna sporočila, fotografije in video posnetke, shranjene na strežnikih ponudnikov spletnih storitev.

Trenutno je čezmejni elektronski dokaz mogoče pridobiti z evropskim preiskovalnim nalogom ali v okviru mehanizma medsebojne pravne pomoči (mutual legal assistance ali MLA), vendar so ti postopki običajno dolgotrajni in niso prilagojeni digitalni dobi. Postopek lahko traja tudi leto dni, podatki so v tem času lahko izbrisani.

Z novimi pravili se uvaja alternativen mehanizem, pri čemer se ustrezno naslavljajo težave, nastale zaradi neoprijemljive narave elektronskih dokazov. Ta naj bi tožilcem in sodnikom v kazenskih postopkih, na primer pri preiskovanju terorističnih dejanj, otroške pornografije, spletnih goljufij ali umorov, olajšal dostop do elektronskih dokazov.

Vzpostavlja se evropski nalog za pridobitev, ki sodnim organom članice unije omogoča, da od ponudnika storitev ali njegovega zakonitega zastopnika v drugi članici neposredno zahteva elektronske dokaze, ne glede na to, kje so podatki shranjeni. Ponudnik storitev se bo moral odzvati v desetih dneh, v nujnih primerih pa v šestih urah.

Za primerjavo: v sklopu evropskega preiskovalnega naloga se je treba odzvati v 120 dneh, v postopku medsebojne pravne pomoči pa v desetih mesecih.

Nalog za pridobitev se bo lahko nanašal na katero koli kategorijo podatkov: o naročnikih, dostopu, transakcijah in vsebini, a v primeru transakcijskih in vsebinskih podatkov, kot so elektronska pošta in tekstovna sporočila, le v primeru, ko gre za kazniva dejanja, za katera je v državi izdajateljici naloga zagrožena najmanj triletna zaporna kazen, ali ko gre za kazniva dejanja, povezana s kibernetskimi grožnjami oziroma terorizmom.

Zahtevane podatke bo mogoče uporabiti le za namen, zaradi katerih so bili pridobljeni, razen izjemoma - za preprečitev takojšnje in resne grožnje javni varnosti v državi izdajateljici ali njenim ključnim interesom.

Če ponudniki storitev ne bodo upoštevali naloga, jim grozi denarna kazen do dveh odstotkov celotnega svetovnega letnega prometa v predhodnem finančnem letu.

Elektronski dokazi so ključni v kazenskih postopkih, saj storilci kaznivih dejanj uporabljajo najnovejšo komunikacijsko tehnologijo, ki se ne ustavi na mejah, je izpostavil avstrijski pravosodni minister Josef Moser, ki je vodil zasedanje, ker njegova država v drugi polovici leta predseduje EU.

Temeljni namen je vzpostaviti hiter in učinkovit mehanizem izmenjave elektronskih dokazov v kompleksnih kazenskih zadevah, saj je sedanji sistem neučinkovit pri pridobivanju dokazov v oblakih, ki niso fizično vezani na ozemlje države, pa je povedala slovenska pravosodna ministrica Andreja Katič.

Slovenija je bila ves čas kritična do sistema, po katerem bi se sodni organ druge države obračal neposredno na ponudnika brez sodelovanja države, v kateri je ta ponudnik, in se je zavzela za sistem notifikacije, po katerem mora država, ki prosi za podatke, poleg ponudnika obvestiti tudi državo, v kateri je ta ponudnik, je pojasnila ministrica.

Za Slovenijo je po besedah Katičeve pomembno ohranjati ustrezno ravnovesje med učinkovitostjo in varstvom temeljnih pravic, saj bo prav varstvo teh pravic zagotovilo ustrezno procesno kakovost dokazov.

Ministrica je še izpostavila, da so pogledi članic zelo različni in da bo do končnega dogovora potrebnega še veliko usklajevanja. Pričakuje, da se bo besedilo uredbe v nadaljnjih pogajanjih še bistveno spremenilo.

Dogovor ministrov je namreč izhodišče članic unije za pogajanja z Evropskim parlamentom, tako da se lahko še spremeni.

Več kot polovica vseh kazenskih preiskav vključuje čezmejno zahtevo za pridobitev elektronskega dokaza, ki je v rokah ponudnika storitev v drugi članici unije ali zunaj unije. Skoraj dveh tretjin kaznivih dejanj, ki vključujejo elektronske dokaze v drugi članici, ni mogoče ustrezno preiskati, opisujejo stanje v Evropski komisiji.

Gre za evropsko različico ameriškega zakona Cloud Act (Cloud pomeni Clarifying Lawful Overseas Use of Data), ki je bil na hitro in potiho sprejet marca letos, pripet k zakonodaji o proračunu, pomembni za normalno delovanje ameriške vlade.