STA novice / Ustavno sodišče bo v četrtek razglasilo odločitev glede ocene ustavnosti volilne zakonodaje

Državni svetniki so prepričani, da je za različne krize, s katerimi se je soočila država v zadnjega nekaj več kot četrt stoletja, kriv slab volilni sistem. Ta, kot so zapisali v zahtevi, sprejeti februarja 2015, ne omogoča oblikovanja stabilnih vlad in onemogoča kandidature nestrankarskim kandidatom. Povzroča tudi, da volivci ne vedo, kaj se zgodi z njihovim glasom, kar je krivo za vedno manjšo volilno udeležbo.

Po mnenju državnih svetnikov je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa volilne enote in volilne okraje, v neskladju z ustavo, prav tako pa tudi v nasprotju z zakonom o volitvah v DZ. Ta namreč določa, da se poslanci volijo po načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev ter da se volilne enote oblikujejo po načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev. Tega pa trenutno oblikovani volilni okraji po mnenju državnih svetnikov ne omogočajo.

Zakon o volitvah v DZ pa je po prepričanju državnih svetnikov v nasprotju z ustavo v več členih. Med drugim menijo, da volivcem ne omogoča odločilnega vpliva na podelitev mandatov kandidatom, pač pa imajo odločilni vpliv stranke. Prav tako ne omogoča, da bi vsi volivci dobili svojega predstavnika v DZ.

Novembra lani je ustavno sodišče v postopku ocene ustavnosti opravilo tudi javno obravnavo. Med mnenji je prevladovalo stališče, da volilni sistem zagotavlja vpliv volivcev na izvolitev poslancev, različna pa so bila mnenja o tem, ali je njihov vpliv odločilen.

Predstavniki DZ in vlade so takrat izrazili prepričanje, da pobuda ni utemeljena in da volilna zakonodaja ni protiustavna. Menijo namreč, da različna velikost volilnih okrajev na izid volitev ne vpliva, saj se ta izračunava na ravni volilnih enot in celotne države.

Po javni obravnavi je ustavno sodišče Državni volilni komisiji naročilo, naj pripravi analizo izidov dvojih zadnjih parlamentarnih volitev glede na izvolitev in število glasov kandidatov po posameznih okrajih. Slišati je bilo namreč opozorila, da je izvolitev v manjših volilnih okrajih bolj verjetna.

Zaradi proporcionalnega volilnega sistema z volilnimi okraji, ki velja v Sloveniji, namreč ni nujno, da so v DZ izvoljeni tisti kandidati, ki dobijo največ glasov. Tako je tudi število glasov tistih, ki so bili izvoljeni, tudi zaradi velikosti okrajev lahko precej različno. Tako je na junijskih državnozborskih volitvah denimo predsednik SDS Janez Janša prišel v parlament z okoli 7000 glasovi volivcev, poslanec DeSUS Ivan Hršak pa jih je dobil manj kot 400.

Volilna aritmetika je letos nekatere vidnejše politike stala uvrstitve v DZ, na primer predsednika DeSUS Karla Erjavca in predsednico SAB Alenko Bratušek.