STA novice / Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi Lekić tudi v drugo pritrdilo Sloveniji

Evropsko sodišče za človekove pravice je že lani ugotovilo, da je bil izbris podjetja L.E. s sedežem v Ljubljani leta 2001 brez predhodne likvidacije zakonit, prav tako pa tudi prenos odgovornosti za dolgove družbe na aktivne družbenike. Izbris je imel po oceni sodišča legitimen namen in glede na okoliščine primera ni predstavljal pretiranega individualnega bremena za pritožnika.

Pritožnik Ljubomir Lekić je namreč Sloveniji očital, da je kršila njegovo pravico do mirnega uživanja premoženja, s tem ko je bila na podlagi zakona iz sodnega registra izbrisana družba, katere družbenik je bil, sam pa je postal osebno odgovoren za njene dolgove. Trdil je tudi, da mu v postopku izbrisa družbe ni bilo zagotovljeno ustrezno pravno varstvo, zaradi česar naj bi bila kršena njegova pravica do poštenega sojenja in pravica do učinkovitega pravnega sredstva.

Lekić je po lanski odločitvi sodišča zahteval, da o zadevi presoji še veliki senat sodnega organa, ki bdi nad uresničevanjem evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tudi ta je v danes objavljeni odločitvi razsodil, da pritožniku ni bila kršena pravica do mirnega uživanja premoženja iz prvega člena protokola številka ena k omenjeni konvenciji.

Sodišče je tako vnovič ugotovilo, da pritožnikovi očitki niso utemeljeni, pri čemer je po pojasnilih državnega odvetništva upoštevalo tako zakonodajni okvir kot dejanske okoliščine konkretnega primera. Ukrep izbrisa družbe brez predhodne likvidacije in prehod odgovornosti za dolgove družbe na aktivne družbenike je bil po mnenju sodišča zakonit, imel je legitimen namen in glede na okoliščine primera ni predstavljal pretiranega individualnega bremena za pritožnika.

Čeprav se omenjena sodba nanaša le na enega pritožnika, je po navedbah državnega odvetništva za Slovenijo zelo pomembna, saj je iz nje razvidno stališče sodišča do zakonodaje oz. natančneje do zakona o finančnem poslovanju podjetij in stečajnega zakona, na podlagi katerega je bil opravljen izbris podjetij iz sodnega registra in na podlagi katerega so lahko upniki izbrisane družbe uveljavljali terjatve zoper družbenike oz. njihove pravne naslednike, družbeniki pa so tako z drugimi besedami postali odgovorni za dolgove izbrisane družbe.

Sodba v tem primeru je dokončna. Pritožbe ostalih pritožnikov, ki se na sodišču v Strasbourgu pritožujejo zaradi izbrisa podjetij, Sloveniji še niso bile vročene, zato na državnem odvetništvu ne vedo, koliko tovrstnih pritožb je bilo vloženih.

Aprila letos je sicer začel veljati zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb, s katerim se je do sodbe v zadevi Lekić prekinilo vse pravdne, upravne in izvršilne postopke, začete na podlagi omenjene zakonodaje. Postopki zoper družbenike izbrisanih družb se bodo glede na današnjo odločitev sodišča nadaljevali, so še navedli na državnem odvetništvu.