STA novice / Pripravljena zakonska podlaga za kataster nepremičnin

Zakon o katastru nepremičnin bo kot sistemski predpis urejal vodenje podatkov o nepremičninah, državni meji in prostorskih enotah v Sloveniji. Nadomestil bo veljavni zakon o evidentiranju nepremičnin, navaja gradivo Gursa.

Kataster nepremičnin bo temeljna evidenca podatkov o legi, obliki, fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb.

V njem bodo le podatki o fizičnih lastnostih nepremičnin - določena bosta položaj in oblika glede na geodetsko izmero - ne bo pa tudi podatkov o stvarnih pravicah na teh objektih. "Evidentirano bo dejansko stanje, torej vse, kar obstaja v naravi," je na okrogli mizi o osnutku zakona, ki so jo decembra pripravili na ljubljanski pravni fakulteti, povedal Aleš Seliškar z Gursa.

Podatki o pravnem oz. upravnem statusu bodo dostopni v povezanih evidencah, npr. podatek o dovoljeni ali nedovoljeni gradnji bo dostopen v zbirki podatkov o graditvi. Matična evidenca za podatke o lastništvu, pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih o nepremičninah bo ostala zemljiška knjiga. Cilj je, da bi bile v katastru stavb in zemljiški knjigi opredeljene iste (in samo te) nepremičnine ter da bi se obe evidenci med seboj dopolnjevali in bi bili povezani.

Eden od izzivov bo popolnitev podatkov o lastništvu z enotno matično številko občana (EMŠO) ali matično številko (MŠ). V zemljiškem katastru, katastru stavb in registru nepremičnin je navedenih nekaj manj kot 1,052 milijona lastnikov nepremičnin z navedenim EMŠO ali MŠ ter okoli 76.000 lastnikov, pri katerih tega podatka ni. V zemljiški knjigi je lastnikov, pri katerih ni EMŠO ali MŠ, nekaj manj kot 203.000, je povedal Seliškar.

V razpravi na omenjeni okrogli mizi so med drugim menili, da bi bilo treba do ureditve podatkov lastnikom nepremičnin dodeliti začasno številko, ki bi jih identificirala in bi bila lahko uporabljena tudi v postopkih, pogodbah ipd. Opozorili so tudi, da bo treba podatke pri prenosu iz katastra nepremičnin v zemljiško knjigo vsebinsko pregledati in tudi sicer zagotavljati nadzor nad točnostjo prenesenih podatkov.

Hkrati z zakonskim predlogom pripravljajo tudi informacijsko rešitev. Del projekta eProstor je namreč tudi informacijska prenova nepremičninskih evidenc in elektronsko poslovanje v postopkih npr. za pridobivanje dovoljenj ali spreminjanje podatkov.

Javna obravnava osnutka zakona je predvidena za februar 2019, vlada ga bo obravnavala predvidoma junija 2019, sprejem zakona je predviden konec leta 2019, so STA povedali v Gursu.

Zakon se bo po Seliškarjevih besedah predvidoma začel uporabljati konec leta 2021, vpliv na vrednotenje in obdavčitev bo imel z letom 2022 oz. kasneje.