STA novice / Vrstijo se pozivi k spremembi kazenskega zakonika glede opredelitve posilstva (dopolnjeno)

Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je na vlado naslovil pobudo za spremembo več določb kazenskega zakonika, predvsem za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva na način, ki bo kaznivo dejanje opredelil kot vsak spolni odnos brez privolitve oz. za uvedbo t. i. modela "ne pomeni ne". Kot so izpostavili v Levici, "stroka že vrsto let opozarja na problematiko obravnave spolnega nasilja v Sloveniji".

Navajajo neučinkovito preprečevanje, odkrivanje in pregon storilcev tovrstnih kaznivih dejanj ter neprimerno zaščito, obravnave in viktimizacijo žrtev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Vse našteto po njihovem prepričanju prispeva k temu, da žrtve tovrstnih kaznivih dejanj pogosto sploh ne prijavijo.

Kot problematično ocenjujejo tudi zastarelo opredelitev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. V izjavi izpostavljajo, da so nekatere evropske države, med drugim Velika Britanija, Belgija, Ciper, Nemčija, Islandija, Luksemburg in Švedska, zakonodajo že modernizirale na način, ki kot kaznivo dejanje oziroma posilstvo opredeljuje vsak spolni odnos brez privolitve.

Opominjajo tudi, da je Slovenija ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, v kateri je navedeno, da mora biti privolitev v spolna dejanja "dana prostovoljno kot izraz svobodne volje osebe, ocenjene v okviru danih okoliščin". A tega Slovenija še vedno ni prenesla v domačo zakonodajo, opozarjajo v Levici, kjer so spomnili na poročanje medijev, da ministrstvo za pravosodje zakonodaje ne namerava spreminjati.

Na neuresničevanje konvencije opozarjajo tudi v Inštitutu 8. marec, kjer so zagnali tudi spletno peticijo za spremembo kazenskega zakonika in uveljavitev modela "ne pomeni ne" ali "ja pomeni ja".

K spremembi definicije posilstva v kazenskem zakoniku, ki naj "bo skladna z mednarodnimi standardi človekovih pravic, in to torej tako, da bo temeljila na odsotnosti privoljenja", so danes pozvali še v društvu Amnesty International Slovenije.

Ob razpravi in pozivih so se oglasili tudi na ministrstvu za pravosodje. Poudarili so, da se je kazenski zakonik v preteklosti večkrat spreminjal oziroma dopolnjeval, pa nikoli niso prejeli predlogov strokovne javnosti za spremembo opisa kaznivega dejanja posilstva.

So pa, glede na komentarje in opozorila predstavnikov strokovne javnosti ob koprskem primeru, za prihodnji teden sklicali sestanek glede ustreznosti kvalifikacije kaznivega dejanja posilstva.

"Pričakujemo, da nam bodo predstavili svoje poglede na obravnavano problematiko. Na podlagi zaključkov sestanka bomo lahko podali oceno o morebitnih pomanjkljivostih veljavne zakonodaje in potrebnih ukrepih," so zapisali.

Ob tem so na ministrstvu še poudarili, da so o konkretnem primeru seznanjeni iz medijev in se skladno z zakonom in ustavo ne morejo in ne smejo spuščati v vsebinsko presojo oziroma oceno konkretnih odločitev sodišč, saj bi to pomenilo kršitev ustavnih načel o neodvisnosti sodnikov in delitvi oblasti. Izpostavili pa so, da je iz medijskih zapisov o konkretnem primeru razvidno, da "odločitve pristojnih organov prav tako niso nujno le posledica opisov obravnavanih kaznivih dejanj, ampak tudi postopkovnih pravil in ravnanj deležnikov v postopkih, zato je ustreznost materialno pravnih predpisov potrebno presojati v širšem kontekstu".