STA novice / Novi prehranski varuh podpira določila o nepoštenih praksah

Evropska uredba o nepoštenih praksah naj bi bila sprejeta še v mandatu tega sklica Evropskega parlamenta, predvidoma aprila. Naš zakon o kmetijstvu po pojasnilih Janje Kokolj Prošek s kmetijskega ministrstva ne odstopa bistveno od direktive, ki sicer daje možnost članicam, da kakšne stvari strožje uredijo. Zakon bo treba popraviti v delu, ki se nanaša na plačilne roke.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Hrovatič, pričakuje, da bo ustavno sodišče z odločitvijo počakalo na izid glasovanja o uredbi v Evropskem parlamentu. "Upam, da na koncu ne bodo potegnili kratke vsi deležniki, predvsem pa potrošniki," je glede ustavne presoje dejal Hrovatič.

Zakon po njegovem ne uvaja nič novega, ampak samo regulira, ustvarja neko poslovno okolje, v katerem bi morali vsi deležniki delovati. In v tem poslovnem svetu je po njegovem potrošnik kralj, temu pa mora slediti celotna veriga.

"Mislim, da je vsakemu deležniku v tej verigi v interesu, da deluje v nekem predvidljivem okolju, da določi s pogodbami neka razmerja in da je legitimna zahteva, da potrošniku ponudimo kakovostno hrano," je poudaril. Potrošnik bo namreč zaupal tej verigi, če bo videl, da deležniki, ki so odgovorni za pridelavo hrane, delujejo usklajeno in zaupanja vredno.

Naloga politike in ostalih deležnikov, npr. združenj, je ustvariti ustrezno in mirno okolje za pridelovalce in predelovalno industrijo, da na koncu potrošnik dobi, kar pričakuje. "Mislim, da nam je vsem jasno, da delamo to za slovenskega potrošnika," je poudaril.

Z januarjem se je začel uporabljati širši nabor nepoštenih ravnanj, skupno jih je 23, v primeru katerih se pogodba med deležniki šteje za nično. Pogodbe med deležniki morajo biti po novem pisne, to pa ne velja za zadruge. Novela zakona sicer ne predvideva roka za sklenitev pogodb, ampak določa samo obvezne sestavine, drugače pa za pogodbe velja obligacijski zakonik. Varuh je sicer poudaril, da nima vpogleda v pogodbe, kar predstavlja eno od težav njegovega delovanja.

Po njegovem se stanje na področju sklepanja pogodb umirja, je pa bilo na začetku alarmantno. Dobil je tudi prijavo skupine dobaviteljev do neke trgovske verige - pravijo, da se je s trgovcem zelo težko pogovarjati in da so za njih v pogodbi zapisani neživljenjski pogoji, med drugim v smislu odpovednih rokov in zahtev, vezanih na dodatne stroške.

Hrovatič bo sicer nadaljeval z delom, kot ga je začrtal njegov predhodnik Jože Podgoršek, zdaj državni sekretar na kmetijskem ministrstvu. Napovedal je pogovore z vsemi deležniki v verigi s hrano, najprej pa se bo sestal s predstavniki Agencije za varstvo konkurence (AVK), ki je z novelo kmetijskega zakona na področju nepoštenih praks dobila dodatno moč, v smislu definiranja nepoštenih praks, na podlagi katerih lahko ukrepa, in možnost tudi kaznovanja tistih, ki nepoštene prakse izvajajo.

Zato se bo AVK kadrovsko okrepila, postopki pa že tečejo. Varuh namreč nima vzvodov za sankcioniranje, to je v pristojnosti AVK. Kot je dejal, se morajo dogovoriti o načinu sodelovanja, postopkih in na kakšen način zadeve reševati.

Hrovatiču je v interesu, da se postopki na AVK zaključijo v realnem času, potem ko pride do prijave nepoštene prakse. "Mislim, da bo kadrovska okrepitev tudi pripomogla k temu," je dejal. AVK po njegovih besedah tudi zaradi kadrovske podhranjenosti in nezadostne pravne podlagi doslej še ni zaključila nobenega postopka, je pa Podgoršek podal nekaj prijavi.

Novi varuh verige s hrano načrtujem stalna srečanja z vsemi deležniki v verigi s hrano, s ciljem pogovoriti se o aktualnih temah, problemih, predlogih.

Hrovatič je med nalogami, ki si jih je zadal, omenil še, kako tudi v normativnem delu doseči, da se delež v Sloveniji pridelane hrane na trgovskih policah, v javnih zavodih in drugih institucijah poveča.