STA novice / Novinarski organizaciji: Prešičkov odstop pomeni odmik od ureditve medijske zakonodaje

"Če pustimo ob robu dejavnike in okoliščine odstopa ministra Prešička in se ozremo na kulturni resor širše, lahko ugotovimo, da se z odstopom oziroma menjavo ministra že uresničuje bojazen, da nujnih sprememb medijske zakonodaje ne moremo več pričakovati v kratkem času," je za STA opozorila predsednica DNS Petra Lesjak Tušek.

"Glede na šibki položaj medijskega direktorata (tako kadrovsko kot vsebinsko) znotraj kulturnega ministrstva, ni verjetno, da bi mediji bili v ospredju, vsaj ne dovolj hitro - saj izkušnje z ekspresnimi in pogostimi menjavami kulturnih ministrov ponazarjajo, da je volja za spremembe kljub navidezni zavzetosti dejansko nato vse bolj plahnela od ministra do ministra. Medijski prostor bo tako še naprej bolj ali manj prepuščen sam sebi in oprt na zakonodajo, ki skorajda v nobenem členu zakona o medijih več ne ustreza zahtevam medijskega časa in prostora," je še zapisala predsednica DNS.

Tudi podpredsednik ZNP Jože Možina je za STA izrazil skrb nad urejanjem medijske zakonodaje, saj da se bo "vse skupaj precej zavleklo". A bolj kot pravočasnost sprejetja novele zakona o medijih jih po njegovih besedah skrbi, da bi to na ministrstvu za kulturo zapeljali v napačno smer. Strinjajo se, da je medijska zakonodaja potrebna prenove in adaptacije, a se zavzemajo za to, da medijska svoboda ne bo okrnjena pod krinko boja proti sovražnemu govoru.

Kot je še dejal Možina, v združenju pozdravljajo odločitev premierja Marjana Šarca, ki je danes sprejel Prešičkov odstop. So pa opazili, je dodal, da se v prvi fazi po razkritju dogajanja na ministrstvu za kulturo ni zgodilo nič, ampak šele pozneje, ko so se vpletli poglavitni mediji, "pa se je stvar začela izkoriščati tudi za politične namene". Pri tem je krivda Prešička bolj ali manj jasna, manj jasne pa so okoliščine, ki so privedle do takšnega stanja na ministrstvu za kulturo, je dejal Možina.

Zainteresirana javnost, še posebej novinarski ceh, ima veliko pričakovanj v zvezi z medijsko zakonodajo. Slišati je pozive h korenitim zakonskim spremembam, na ministrstvu za kulturo pa so za zdaj napovedali le poseg v "najbolj pomanjkljive" določbe. V DNS so ob tem opozorili, da le popravki zakonodaje nikakor niso dovolj ambiciozen cilj.

Po navedbah ministrstva za kulturo se predvidene spremembe nanašajo na "redefinicijo javnega interesa, kvote slovenske glasbe, ukrepanje ob spodbujanju k neenakopravnosti in nestrpnosti, odpravo nekaterih birokratskih postopkov, obvezno vključitev programov v javnem interesu, spodbujanje zaposlovanja novinarjev itd.". Napovedali so, da bo novela zakona o medijih šla v javno razpravo v začetku februarja, kar je zdaj pod vprašajem. Na vlado pa naj bi novela priromala v maju.

Ministrstvo je dvakrat preklicalo sestanek z novinarskimi organizacijami o novi medijski zakonodaji in ga preložilo za nedoločen čas, in sicer da dodatno uredijo "nekatera najbolj občutljiva področja zakona o medijih". Petra Lesjak Tušek je že minuli petek, ko je ministrstvo drugič preložilo sestanek, izrazila bojazen, da se v zvezi z medijsko zakonodajo ponavlja že videna zgodba.