STA novice / Del državnih svetnikov vložil predlog veta na preimenovanje primorskega državnega praznika

Poslanke in poslanci so predlog spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih potrdili v torek. Praznik vrnitve Primorske k matični domovini, ki ga sicer praznujemo 15. septembra, naj bi se tako odslej imenoval praznik priključitve Primorske k matični domovini.

Predlog spremembe je v DZ vložila skupina poslank in poslancev koalicije in Levice s prvopodpisanim Matjažem Nemcem (SD). Vendar pa se je že v predstavitvi stališč poslanskih skupin izkazalo, da v koaliciji glede predloga niso povsem poenoteni. Tako so v DeSUS napovedali glasovanje po vesti. V Levici so bili zakonu naklonjeni, v večjem delu opozicije (SDS, NSi in SNS) pa so mu nasprotovali.

Podobnega mnenja je tudi skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Brankom Tomažičem, ki je danes podala zahtevo za odločanje DS o predlogu veta na zakon. Tomažič je za STA dejal, da Primorci niso bili nikoli izven Slovenije, ampak so bili vedno njen del. Primorskega ozemlja zato po njegovih besedah ni mogoče priključiti, pač pa so Primorci veseli, da so se v Slovenijo vrnili.

Prav tako je termin po njegovi oceni neustrezen, ker bi lahko s tem terminološko in vsebinsko Italiji dali možnost, da začne "glodati po zgodovini". Če je bila Primorska priključena, bi namreč lahko trdili, da je bila v resnici italijanska, je še pojasnil.

DS bi po pričakovanjih Tomažiča o vetu lahko odločal na seji prihodnji torek.

Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije.