STA novice / Družinskim podjetjem na voljo različne oblike financiranja rasti

Ena od možnosti financiranja družinskega podjetja je sklad zasebnega kapitala Alfi 2, ki bo zaživel v kratkem. Kot je na današnji konferenci z naslovom Upravljanje družinskih podjetij in nove oblike financiranja njihove rasti na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) povedal njegov direktor Tone Pekolj, so ga ustanovili zato, ker danes prva generacija slovenskih podjetnikov rešuje problem nasledstva.

"Stari so 60 let in so pripravljeni predati nasledstvo ali poiskati strateškega vlagatelja," je dejal Pekolj in povedal, da bodo iskali podjetja, ki bodo imela potencial za rast, širitev, internacionalizacijo. Posameznemu podjetju bodo zagotovili od dveh do deset milijonov evrov, v njem pa ostali od pet do deset let.

Podporno okolje je danes precej raznoliko in lahko družinskim podjetjem ponudi različne oblike delnega ali popolnega izhoda iz lastniške strukture kot tudi različne oblike sredstev za rast poslovanja. Bančno financiranje je še vedno najugodnejše, a ko podjetje preraste določene okvire poslovanja, se lahko ozre tudi po drugih virih.

Član uprave Abanke Matej Golob Matzele je zavrnil prepričanje, da bi bilo bančno kreditiranje že preživet način financiranja. "Mislim, da še daleč ni tako," je dejal in navedel vrsto prednosti tovrstnega financiranja, kot so poslovanje preko transakcijskega računa ali svetovanje pri nekaterih drugih bančnih produktih.

Primer, kako se družinska podjetja lotijo iskanja dodatnih finančnih virov, ko ugotovijo, da lastnega kapitala ni dovolj, je italijanska skupina Sol Group s skupaj skoraj 4000 zaposlenimi v blizu 30 državah, ki se med drugim ukvarja s proizvodnjo tehničnih plinov. Odločili so se za vstop na borzo, je povedal predstavnik že tretje generacije Matteo Fumagelli Romario.

V Sol Group je zaposlenih kar 90 članov dveh družin in Fumagelli Romario je izpostavil, da vsi člani družine tesno sodelujejo, imajo veliko sestankov, v svojih odločitvah pa so soglasni.

Pri nas je primer uspešnega preskoka v drugo generacijo direktorica Medexa Aleša Mižigoj, ki je prvih 10 let delovnih izkušenj nabirala v svojem lastnem podjetju. O "prevzemu štafetne palice" od svojega očeta je povedala, da je bil navajen odločati o vsem in se je na začetku kar pogosto zgodilo, da je zaposlenim dal drugačna navodila, kot pa jih jim je dala sama.

"Včasih je lažje predati lastništvo kot pa upravljalsko vlogo," je menila in dodala, da ji je pri tem pomagalo, da si je pred prihodom v Medex nabirala izkušnje drugje. Dobro je, da se otroci, ki bodo pozneje prevzeli podjetje, pred tem dokazujejo tudi drugod, da tako vedo, da obstaja še druga možnost, so se strinjali sogovorniki.

Odvetnik Luka Gaberščik je menil, da starši v Sloveniji svojih otrok ne pripravijo dovolj zgodaj na prevzem vloge v družinskem podjetju. O predaji nasledstva je treba razmišljati čim bolj zgodaj, vendar od naslednika ne preveč pričakovati, se je strinjal predsednik FBN Adria Davor Jakulin. "Pogosto si otroci ne želijo prevzeti podjetja, ker je to povezano z neko travmo, denimo starši niso imeli časa zanje," je menil.

Slovenska družinska podjetništva so pomembni ustvarjalci dodane vrednosti in zaposlovalci. Med majhnimi in srednjimi podjetji je pri nas več kot 80 odstotkov družinskih, a kot je povedala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc, si le devet odstotkov potomcev želi prevzeti vodenje podjetja.

Dejansko jih vodenje prevzame precej večji delež, kar je po njenih besedah še dokaz več, da "si ne želijo nositi družinske bakle naprej".

V družinskem podjetju je običajno zaposlenih več družinskih članov, njihovi odnosi pa se prenašajo naprej tudi v podjetju. Če se z nekom dobro razumemo za družinsko mizo, se bomo tudi v podjetju, če obstaja rivalstvo med brati in sestrami, bo to opaziti tudi v podjetju, je ponazorila Šmučeva. "To ustvarja drugačno klimo v podjetju, saj tam delajo tudi drugi zaposleni," je še dejala.