STA novice / Vlada odločila: Hidroelektrarn na Muri ne bo (zbirno)

Vlada je na današnji seji sklenila ustaviti pripravo prostorskega načrta za prvo hidroelektrarno na Muri. Okoljsko poročilo namreč ugotavlja, da se hidroelektrarn na tej reki v prostor na sprejemljiv način ne da umestiti niti z omilitvenimi ukrepi.

"Če bi se za to odločili, bi torej morali v prevlado javnega interesa, tega pa v tem trenutku ne moremo storiti, ker še niso ostale izkoriščene ostale možnosti. Zato smo se že v tem trenutku odločili, da se priprava državnega prostorskega načrta ustavi," je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za okolje in prostor Simon Zajc.

Vlada z ustavitvijo postopka sledi koalicijski zavezi, da hidroelektrarn na Muri ne bo, je spomnil minister. "Brez sprejetega državnega prostorskega načrta ni mogoče zgraditi ničesar, tudi teh elektrarn ne," je poudaril. Brez tega načrta je neuporabna tudi koncesija za energetsko izrabo Mure, ki jo ima družba Dravske elektrarne Maribor (Dem).

Zajc se ob tem ne boji morebitnih zahtevkov koncesionarja po povrnitvi že vloženih sredstev. "Seveda to lahko zahtevajo, a takšna zahteva nima podlage," je prepričan minister.

Ministrstvo za okolje se je pri svojem predlogu, naj vlada ustavi pripravo prostorskega načrta za prvo hidroelektrarno na Muri, oprlo na študijo iz leta 2016. Ta je kot potencialne lokacije pregradnega objekta hidroelektrarne preučila tri možnosti in ugotovila, da v nobeni od obravnavanih možnosti ne bi bilo mogoče doseči dobrega ekološkega stanja površinske vode in preprečiti poslabšanja njenega ekološkega stanja. Prav tako ne bi bilo mogoče doseči varstvenih ciljev z vidika varstva narave.

Nadaljevanje postopka celovite presoje vplivov na okolje in priprave državnega prostorskega načrta bi po mnenju okoljskega ministrstva pomenilo dodatne stroške in administrativno delo, postopek pa bi se, ob upoštevanju mnenj deležnikov, zaključil z negativno odločitvijo.

Nevladne organizacije, združene v kampanji Rešimo Muro!, so odločitev vlade pozdravile. A to je šele prvi korak, je za STA poudarila Andreja Slameršek iz kampanje.

"Pričakujemo, da bo vlada nadaljevala z uresničitvijo zaveze iz koalicijskega sporazuma. Od vlade pričakujemo, da bo naslednji korak odvzem koncesije za gradnjo osmih hidroelektrarn na Muri," je dodala. Kot je spomnila, je s postopkom za odvzem koncesije februarja začel nekdanji minister Jure Leben, a se je zataknilo v medresorskem usklajevanju.

Tudi v stranki Levica so v sporočilu za javnost poudarili, da je treba tok Mure ohraniti takšen, kakršen je. "Zato smo v Levici tudi predlagali, da se v koalicijsko pogodbo vnese določba, da na Muri ne bo hidroelektrarn in da se zaščiti biosferno območje Mure, ki pod zaščito Unesca združuje pet držav," so spomnili.

V Demu pa vladno odločitev obžalujejo. Družba, ki je v omenjenem projektu nastopala kot investitor in koncesionar, meni, da je sklep "posledica zasledovanja parcialnih interesov enega sektorja (okolja) na račun širših družbenih, kmetijskih in podnebno-energetskih ciljev".

Analize so po njihovem pokazale, da je z izravnalnimi ukrepi možno nadomestiti predvideno okrnitev narave ter da na ta način objekt hidroelektrarne Hrastje-Mota lahko postane sprejemljiv za okolje. Spomnili pa so še, da je energija vode eden najčistejših trajnostnih virov proizvodnje električne energije, ki že danes predstavlja steber slovenske energetike in zagotavlja velik del proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.

Unesco je območje Mure razglasil za biosferno območje, Društvo za proučevanje rib Slovenije in Zveza društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj ob Muri pa sta opozorila na vplive na reko, ki sodi s svojimi pritoki med biotsko najbogatejša območja v Sloveniji in v Evropi ter predstavlja življenjski prostor številnih ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.

Dem in Holding Slovenske elektrarne sta okoljsko ministrstvo, vlado in ostale odločevalce pred časom sicer pozvala, da pred kakršnokoli končno odločitvijo glede usode gradnje elektrarn na Muri in ukinitve koncesije še enkrat opravijo ustrezna posvetovanja, usklajevanja ter poiščejo rešitev, ki bo najprimernejša in v dolgoročno korist države.

Infrastrukturno ministrstvo pa je opozorilo, da bo Dem ob odvzemu koncesije lahko od države terjal povračilo že vloženih sredstev pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Gre za okoli 10 milijonov evrov.