STA novice / Kmetje podpirajo zakonodajne spremembe v smeri lažjega dostopa do zemlje

Svoja stališča do predloga novega krovnega zakona s področja kmetijske zemljiške politike, ki prinaša spremembe zakonov o kmetijskih zemljiščih, o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter o dedovanju kmetijskih gospodarstev, so danes na Ptuju predstavili predstavniki ptujskih in murskosoboških območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Sindikata kmetov Slovenije ter Zveze slovenske podeželske mladine.

Po njihovih ocenah je predlog za obravnavo dober, saj daje prednost razvoju družinskih kmetij in uvaja zgornjo kapico zakupa državnih zemljišč do 100 hektarjev. Pričakujejo, da se bo ob sprejetju zakonodaje ali vsaj ob zaključku programskega obdobja sprostilo vsaj 30 odstotkov državnih zemljišč, ki jih imajo zdaj v upravljanju večji zakupniki.

Na začetku današnje predstavitve so predstavili analizo stanja kmetijske proizvodnje v vasi Levanjci v občini Destrnik, kjer 13 kmetij obdeluje skupno okoli 325 hektarjev zemljišč. V bližini je še več zemljišč sklada, do katerih pa te kmetije nimajo dostopa, čeprav bi jim to olajšalo delo.

Podatki s terena po besedah direktorja KGZS Ptuj Andreja Reberniška dokazujejo, da so državna kmetijska zemljišča, s katerimi upravljajo kmetije, bistveno bolje vzdrževana kot tista v upravljanju delniških družb. Za razliko od študije, ki jo je nedavno predstavila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, sami ugotavljajo, da bi predlagane zakonodajne spremembe privedle do povečane prehranske neodvisnosti države in ne nasprotno. Med drugim so izračunali, da so pridelki kmetov na enako kvalitetnih kmetijskih zemljiščih v lasti sklada vsaj za 20 odstotkov višji od pridelkov delniških družb.

"Družinska kmetija je steber prehrambene varnosti. To je treba prepoznati tudi pri nas," je dodal predsednik KGZS Ptuj Milan Unuk. Opozoril je, da trenutna zakonodaja, ki ureja zakupe državnih zemljišč, daje prednost kapitalu in da pri delniških družbah ne govorimo več o družbenih podjetjih temveč o podjetjih z znanimi lastniki, tudi tujci.

Predsednik KGZS Murska Sobota Franc Küčan vidi v predlaganih spremembah med drugim možnost zajezitve množičnega kupovanja kmetijskih zemljišč s strani tujcev. "60 let po zadnji reformi je ta nujno potrebna in ministrstvo je na dobri poti," ocenjuje.

Predstavitve se je udeležil ravnatelj Biotehniške šole Ptuj Marjan Horvat, ki je povedal, da si tudi sami že vrsto let prizadevajo za pridobitev dodatnih zemljišč od sklada kmetijskih zemljišč za potrebe izobraževanja, a za to doslej ni bilo posluha. Upa, da se bo s predlaganimi spremembami to spremenilo.

Svoje mnenje so povedali tudi prisotni mladi kmetje, ki so potrdili, da je za njihov nadaljnji razvoj ključen dostop do kmetijskih zemljišč. "Če želimo, da bomo mladi kmetje lahko kmetovali, potrebujemo osnovne resurse in eden od ključnih je zemlja," je povzela Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine. Po njenih besedah je med drugim treba omogočiti, da bodo kmetje konkurenčni podjetjem, ter prepovedati rabo kmetijskih zemljišč v nekmetijske namene.