STA novice / Bruselj preučuje nizozemsko zahtevo po ponovni uvedbi vizumov za vstop Albancev v EU (dopolnjeno)

Nizozemska je v pismu, ki ga je v Bruselj poslala minuli petek, v primeru Albanije zahtevala sprožitev mehanizma, ki omogoča ponovno začasno uvedbo vizumov za države Zahodnega Balkana v primeru resnih zlorab. Zahtevo je utemeljila s skrbmi v povezavi z organiziranim kriminalom.

"Potrdimo lahko, da je komisija od Nizozemske prejela pismo glede Albanije v kontekstu mehanizma za začasno ukinitev brezvizumske ureditve. Komisija bo vsebino pozorno preučila v skladu s postopki ter na podlagi relevantnih podatkov in razpoložljivih informacij glede specifičnih okoliščin," je povedala govorka komisije.

Komisija mora o pismu obvestiti članice unije in Evropski parlament ter pozorno analizirati vsebino. "Odločitev o ukinitvi brezvizumske ureditve se ne sprejme zlahka," je poudarila Bertaudova in zatrdila, da bo vsak korak v tej smeri dobro premišljen in da se pri tem upošteva več meril.

Okoliščine, ki lahko vodijo v sprožitev mehanizma, so: za več kot 50-odstotno povišanje nezakonitih migracij ali prošenj za azil z nizko stopnjo ugodne rešitve, povečano varnostno tveganje za članice, zlasti glede resnih kaznivih dejanj, in slabše sodelovanje pri ponovnem sprejemanju migrantov.

Na podlagi temeljite analize bo komisija odločila o tem, ali je potrebno specifično ukrepanje. Če se izkaže, da to je potrebno, mora komisija v mesecu dni po prejetju pisma sprejeti izvedbeni akt, ki ga morajo potrditi tudi članice, je še pojasnila govorka.

To je po njenih besedah tudi prvi primer, da je članica unije zahtevala sprožitev mehanizma za začasno ukinitev brezvizumske ureditve. S tem ukrepom je sicer v začetku lanskega leta grozila tudi Francija.

Prav Francija in Nizozemska sta članici unije, ki nasprotujeta začetku pristopnih pogajanj z Albanijo. Komisija je konec minulega tedna znova priporočila začetek pogajanj tako s Severno Makedonijo kot z Albanijo, a omenjeni članici naj bi bili neomajni, še zlasti, ko gre za Albanijo.

EU je zakonodajo o možnosti ponovne začasne uvedbe vizumov za države Zahodnega Balkana v primeru resnih zlorab potrdila decembra 2013. Najglasneje so že tedaj na ta problem opozarjale Francija, Nizozemska, Belgija in Nemčija. Te države so tudi že takrat nakazovale, da bi utegnile zahtevati suspenz.

Mehanizem za začasno ukinitev brezvizumske ureditve se lahko sproži z navadno večino članic ali po oceni komisije na podlagi uradne zahteve članice. V slednjem primeru morajo izvedbeni akt, ki ga sprejme komisija, potrditi članice s kvalificirano večino po komitološkem postopku.

Najprej se vizumi ponovno uvedejo za devet mesecev samo za določene kategorije državljanov. Če se v tem obdobju razmere ne uredijo, komisija sprejme delegirani akt, s katerim ukine brezvizumsko ureditev za vse državljane še za dodatnih 18 mesecev. V skrajnem primeru pa lahko komisija predlaga, da se problematična država uvrsti nazaj na seznam držav z vizumsko obveznostjo.

Makedonci, Srbi in Črnogorci lahko v schengen brez vizumov potujejo od decembra 2009. Leto pozneje je unija vizumsko obveznost odpravila tudi za BiH in Albanijo. A že takrat so se pojavili pomisleki, zato se je istočasno zavezala, da bo vzpostavila mehanizem, ki bo v primeru resnih kršitev omogočal suspenz ukrepa.