STA novice / Novela zakona o delu na črno gladko čez državnozborsko sito
torek, 18.6.2019
Ljubljana, 18. junija (STA) - Državni zbor je danes z 82 glasovi za in brez glasu proti potrdil spremembe zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Ta predvideva uradno ukinitev zaračunavanja nadomestil in provizij potrošnikom za brezgotovinska plačila vrednotnic za osebno dopolnilno delo s plačilnimi karticami.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pojasnili, da so spremembe zakona potrebne zaradi uskladitve z evropsko direktivo o plačilnih storitvah na notranjem trgu.
Direktiva namreč prejemnikom plačil prepoveduje zaračunavanje nadomestil in provizij za brezgotovinska plačila, ki jih potrošniki opravijo z uporabo plačilnih kartic, kar se v praksi v Sloveniji že izvaja, saj je bila glavnina direktive že implementirana v slovenski pravni red z novim zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.
Predlagane spremembe zakona tako predstavljajo le uradno ukinitev zaračunavanja nadomestil in provizij potrošnikom za brezgotovinska plačila vrednotnic s plačilnimi karticami.
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je doslej določal, da stroške plačilnega prometa za plačilo vrednotnice, to je prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, nosi zavarovanec za plačilo prispevkov. To breme bo zdaj tudi uradno padlo na državo.
Poslanci večjih zadržkov glede sprememb v današnji razpravi niso imeli, so pa izkoristili priložnost za nekaj besed na temo dela in zaposlovanja na črno ter sistema vrednotnic na splošno.
V predstavitvi poslanskih skupin je bilo iz koalicijskih vrst slišati, da se je "zavest ljudi o negativnih plateh dela na črno in o problematiki sive ekonomije v zadnjem desetletju spremenila", in sicer "v pozitivno smer vedno večjega zavedanja, da se delo na črno ne splača". Na opozicijski strani pa so poudarili, da vrednotnice zaradi zapletenih birokratskih postopkov niso zaživele, zato so se vprašali, koliko časa bo še preteklo, preden bodo sprejeti zakoni razumljivi in enostavni ter bodo ljudi spodbujali, "da bodo delali in s svojim delom tudi preživeli".
Vrednotnice za osebno dopolnilno delo so bile uvedene januarja 2015. Njihov cilj je spodbujanje zakonitega opravljanja del, kot je pomoč v gospodinjstvu ali varstvo otrok. Prav dela, ki sodijo pod osebna dopolnilna dela, se namreč najpogosteje opravljajo na črno.
Kdor jih hoče opravljati, mora od tedaj kupiti vrednotnico, s katero se zagotavlja zakonito naročilo in izvedbo dela. Pred tem je potrebna prijava na Ajpesu, ki vodi seznam izvajalcev.
Ena vrednotnica pomeni en dan pokojninske dobe, zanjo pa je treba plačati 9,06 evra - 7,05 evra je namenjenih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 2,01 evra pa za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen.
Zadnje novice
-
Katarina Bervar Sternad - prva ženska na položaju predsednice KPK (biografija)
18.2.2026 -
Koalicija s predlogom za podaljšanje sklepanja pogodb za nenujne reševalne prevoze z zasebniki
18.2.2026 -
DZ sprejel zakon o skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni (dopolnjeno)
18.2.2026 -
Pomurski poslanci s predlogom za boljšo regulacijo naprav, ki obremenjujejo okolje
18.2.2026 -
Nova predsednica sveta Agencije za energijo bo Maja Guštin
18.2.2026 -
Po incidentih novela za večjo varnost na železnicah
18.2.2026 -
DZ sprejel novi zakon o vinu
18.2.2026 -
Z novelo boljša zaščita pravic potnikov v železniškem prometu
18.2.2026 -
DZ zvišal starostno mejo za uporabo lahkih motornih vozil z 12 na 15 let
18.2.2026 -
Katarina Bervar Sternad bo mandat na mestu predsednice KPK prevzela 1. aprila (dopolnjeno)
18.2.2026 -
V veljavi zakon za pomoč energetsko intenzivnim podjetjem
18.2.2026 -
Vlada v Posavje s sklepom o pripravi DPN za umestitev Jek 2 (zbirno)
17.2.2026