STA novice / Odbor DZ o prepovedi vertikalnih povezav v lekarniški dejavnosti

DZ je prepoved sicer uzakonil na predlog vlade Mira Cerarja decembra 2016, in sicer po številnih postopkovnih težavah. Te določbe izvajalcem lekarniške dejavnosti prepovedujejo povezanost s pravnimi osebami, ki zdravila izdelujejo ali se ukvarjajo s prometom z njimi na debelo. Ministrstvo za zdravje, tedaj pod vodstvom Milojke Kolar Celarc iz vrst SMC, je pri snovanju predloga sledilo načelu, da morata biti nosilec in izvajalec lekarniške dejavnosti popolnoma neodvisna pri opravljanju svojega dela.

Möderndorfer je že tedaj opozarjal na težave. V obrazložitvi predloga je med drugim navedeno, da so številne določbe tega zakona v postopku ocene ustavnosti in zakonitosti pred ustavnim sodiščem, zato je prvi razlog za spremembo zakona odprava neustavnosti in neustreznosti.

V poslanski skupini Levica pa z dopolnilom predlagajo ureditev, po kateri se omejitev ne bi uporabljala za javne lekarniške zavode, ki bi torej lahko od spodaj navzgor ustanovili grosista. Njihov argument za to je, da naj bi javni zavodi delovali neprofitno. S tem bi tudi preprečili privatizacijo ali likvidacijo obstoječih grosistov, katerih lastniki so javni zavodi, posredno pa občine.

Predlagatelj želi s predlogom tudi odpraviti po njegovem neenakopraven položaj izdelovalcev galenskih zdravil v razmerju do drugih proizvajalcev istovrstnih zdravil. Po zakonu je izdelava teh zdravil omejena na pogoj, da na trgu ni industrijskega zdravila z enakimi učinki, regulirana pa na 50.000 pakiranj na leto. V Levici temu nasprotujejo, saj menijo, da bi se s tem sprostila masovna proizvodnja galenskih zdravil, čeprav je njen namen, da zapolnjuje vrzel med izdelanimi in magistralnimi zdravili.