STA novice / Evropski parlament začel ustanovno sejo, volitve predsednika v sredo (dopolnjeno)

Ustanovno zasedanje, ki se je začelo z evropsko himno Odo radosti, je odprl dosedanji predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani (EPP), ki bo parlament vodil do izvolitve novega predsednika.

Rok, do katerega lahko politične skupine ali najmanj 38 poslancev vložijo kandidature za predsednika parlamenta, so sicer z 19. preložili na 22. uro.

Parlament naj bi poleg predsednika izvolil tudi 14 podpredsednikov, pet kvestorjev in določil sestavo odborov.

Evropski parlament naj bi imel do izstopa Velike Britanije iz unije 751 poslancev, a se danes kolegom v Strasbourgu niso mogli pridružiti trije novoizvoljeni katalonski evropski poslanci, ki v Madridu niso mogli prevzeti svojih mandatov. To so nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont, nekdanji katalonski minister Antonio Comin ter nekdanji podpredsednik te španske regije Oriol Junqueras.

Ker se danes niso mogli udeležiti seje, je bilo slišati pozive k priznanju njihovih mandatov tudi v parlamentarni dvorani, pred stavbo Evropskega parlamenta v Strasbourgu potekajo protesti. Eden od govornikov na shodu bo tudi zdaj že bivši evropski poslanec iz Slovenije Ivo Vajgl.

Do izstopa Velike Britanije iz EU, zdaj predvidenem za 31. oktober, so v evropskem parlamentu tudi britanski evroposlanci. Ob začetku današnje seje je 29 poslancev iz stranke Brexit britanskega evroskeptika Nigela Faragea obrnilo hrbet evropski himni oziroma so se obrnili stran od izvajalcev Beethovnove Ode radosti.

Osem poslancev iz Slovenije pripada trem največjim političnim skupinam. V EPP so štirje, in sicer Romana Tomc in Milan Zver (oba SDS), Franc Bogovič (SLS) in Ljudmila Novak (NSi). V politični skupini socialdemokratov (S&D) sta poslanca Tanja Fajon in Milan Brglez (oba SD), pri liberalcih (RE) pa Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba LMŠ).

V novem petletnem mandatu bo sicer v Evropskem parlamentu po najnovejših podatkih sedem političnih skupin, to je ena manj kot v prejšnjem sklicu. Najmočnejša, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) ima 182, drugouvrščeni socialdemokrati (S&D) pa 154 evropskih poslancev.

Tretja najmočnejša politična skupina bodo s 108 poslanci liberalci (RE), sledijo Zeleni/EFA (74 poslancev), novoustanovljena skupina skrajno desnih strank Identiteta in demokracija (ID) s 73 poslanci, evroskeptični Evropski konservativci in reformisti (ECR) (62 poslancev) ter zveza levičarskih strank GUE (41 poslancev). 57 poslancev pa ostaja nepovezanih oziroma se niso priključili nobeni politični skupini.

V devetem sklicu Evropskega parlamenta evropski poslanci prihajajo iz 190 političnih strank v 28 državah članicah.

V novem Evropskem parlamentu je 61 odstotkov novincev, 39 odstotkov je ponovno izvoljenih. Moških je 60, žensk pa 40 odstotkov; delež žensk je v tem mandatu za tri odstotke višji kot v prejšnjem sklicu.

Najmlajša je evropska poslanka iz Danske Kira Marie Peter-Hansen (Zeleni/EFA), ki je stara 21 let, z 82 leti pa je najstarejši evropski poslanec nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi (EPP).

Praviloma je doslej Evropski parlament predsednika za prvo polovico petletnega mandata izvolil že prvi dan ustanovne seje, potem ko sta se EPP in S&D v skladu s t. i. gentlemanskim dogovorom o delitvi predsedniškega mandata uskladila o svojih kandidatih. Tokrat je zaradi razpršenosti glasov na volitvah potreben širši dogovor.

Kot poudarjajo v Bruslju in Strasbourgu, se parlament na tej seji mora konstituirati. Če dogovora ne bo, se je po tihem celo omenjala možnost, da bi volitve vodstva parlamenta preložili na drugo julijsko ali celo septembrsko zasedanje, do takrat pa naj bi parlament vodil začasni predsednik.

Volitve predsednika bodo tajne, za izvolitev je potrebna absolutna večina veljavnih oddanih glasov. Če v treh krogih zmagovalca ni, se v četrtem glasuje o dveh najmočnejših v tretjem krogu, izvoljen pa je tisti kandidat, ki dobi več glasov.