STA novice / Ustavno sodišče v primeru oglobljene Demokracije ugotovilo kršitev pravice do svobode izražanja
torek, 2.7.2019
Ljubljana, 02. julija (STA) - Ustavno sodišče je razveljavilo sodbo Okrajnega sodišča v Kranju iz leta 2014, s katero je potrdilo odločbo takratne informacijske pooblaščenke, da se tednik Demokracija oglobi zaradi objave dopisovanja sodnika in novinarja Mladine leta 2011. Ustavno sodišče je ugotovilo kršitev pravice novinarke in drugih dveh pritožnikov do svobode izražanja.
Okrajno sodišče v Kranju je z zdaj razveljavljeno sodbo leta 2014 potrdilo odločbo takratne informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, s katero je Demokracijo oglobila zaradi objave dopisovanja sodnika Franca Dobrovnika in novinarja Mladine Igorja Mekine leta 2011. Novinarko Petro Janša in urednika Metoda Berleca je oglobila vsakega s po 1660 evri, založnika Nova obzorja kot izdajatelja Demokracije pa z 8340 evri.
Ustavno sodišče pa je ocenilo, da okrajno sodišče pri zagotavljanju funkcije sodnega varstva iz ustave ni upoštevalo meril in zahtev, ki so jih v svojih odločitvah v primeru kolizije dveh enakovrednih pravic že večkrat razložili ustavno sodišče, Evropsko sodišče za človekove pravice in Sodišče EU. Ob upoštevanju očitkov, ki so jih pritožniki uveljavljali v zahtevi za sodno varstvo, bi moralo okrajno sodišče presojo prekrškovnega organa preizkusiti s tehtanjem pravic v koliziji po metodi, ki se imenuje metoda praktične konkordance. Pri tem bi moralo upoštevati tudi dejstvo, da je šlo za tematiko, zanimivo za širšo javnost, ki ima pravico vedeti, ali obstaja sum zlorabe položaja z namenom nepooblaščenega posredovanja sodb sodišča.
Okrajno sodišče je zgolj pritrdilo stališču prekrškovnega organa, ki pa zahtevane presoje ni v celoti izpeljal po omenjeni metodi, čeprav je zaznal, da gre za kolizijo dveh pravic. Prekrškovni organ namreč ni upošteval pomena raziskovalnega novinarstva z vidika pravice novinarke do svobode izražanja in s tem na drugi strani informiranja javnosti o zadevah javnega interesa, kar ravnanje sodstva nedvomno je, je zapisalo ustavno sodišče.
Po njegovih navedbah bi moralo okrajno sodišče ob upoštevanih kriterijih in okoliščinah konkretnega primera tudi samo opraviti oceno, ali so pritožniki s svojimi ravnanji izpolnili znake očitanega prekrška. S tehtanjem pravic v koliziji pa bi moralo nato odgovoriti na vprašanje, ali je obravnavana objava osebnih podatkov prekomerno omejujoča za izvrševanje pravice do varstva osebnih podatkov po ustavi.
Zadnje novice
-
Nedovoljene gradnje večinoma odstranijo zavezanci sami
10.2.2026 -
N1: Tožilstvo v zadevi Knovs vložilo obtožni predlog zoper poslance NSi (dopolnjeno)
9.2.2026 -
Bruselj sprejel nove ukrepe za preprečevanje odpadkov iz tekstila
9.2.2026 -
Revizorji opozarjajo na tveganja v zvezi s financiranjem kmetijske politike EU po 2027
9.2.2026 -
Von der Leyen za prednostno obravnavo evropskega blaga v strateških sektorjih
9.2.2026 -
Sodišče dva napadalca na ribniškega župana obsodilo na zaporno kazen
9.2.2026 -
Tudi za ZSSS predlagano znižanje prispevkov za manjše podjetnike nesprejemljivo
9.2.2026 -
Vladna stran delno ugodila stavkovnim zahtevam centrov za obveščanje
9.2.2026 -
KPK ugotovil kršitev nasprotja interesov treh občinskih svetnic Mestne občine Ljubljana
9.2.2026 -
Prihodnji teden na sodiščih: Nadaljevalo se bo sojenje v več odmevnih primerih
8.2.2026 -
Prihodnji teden v parlamentu: Na izredni seji med drugim o spremembi financiranja občin (ozadje)
8.2.2026 -
Stroški ravnanja z odpadno embalažo v prihodnje večinoma na plečih proizvajalcev embalaže, ne gospodinjstev (tema)
7.2.2026