STA novice / Ustavno sodišče v primeru oglobljene Demokracije ugotovilo kršitev pravice do svobode izražanja
torek, 2.7.2019
Ljubljana, 02. julija (STA) - Ustavno sodišče je razveljavilo sodbo Okrajnega sodišča v Kranju iz leta 2014, s katero je potrdilo odločbo takratne informacijske pooblaščenke, da se tednik Demokracija oglobi zaradi objave dopisovanja sodnika in novinarja Mladine leta 2011. Ustavno sodišče je ugotovilo kršitev pravice novinarke in drugih dveh pritožnikov do svobode izražanja.
Okrajno sodišče v Kranju je z zdaj razveljavljeno sodbo leta 2014 potrdilo odločbo takratne informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, s katero je Demokracijo oglobila zaradi objave dopisovanja sodnika Franca Dobrovnika in novinarja Mladine Igorja Mekine leta 2011. Novinarko Petro Janša in urednika Metoda Berleca je oglobila vsakega s po 1660 evri, založnika Nova obzorja kot izdajatelja Demokracije pa z 8340 evri.
Ustavno sodišče pa je ocenilo, da okrajno sodišče pri zagotavljanju funkcije sodnega varstva iz ustave ni upoštevalo meril in zahtev, ki so jih v svojih odločitvah v primeru kolizije dveh enakovrednih pravic že večkrat razložili ustavno sodišče, Evropsko sodišče za človekove pravice in Sodišče EU. Ob upoštevanju očitkov, ki so jih pritožniki uveljavljali v zahtevi za sodno varstvo, bi moralo okrajno sodišče presojo prekrškovnega organa preizkusiti s tehtanjem pravic v koliziji po metodi, ki se imenuje metoda praktične konkordance. Pri tem bi moralo upoštevati tudi dejstvo, da je šlo za tematiko, zanimivo za širšo javnost, ki ima pravico vedeti, ali obstaja sum zlorabe položaja z namenom nepooblaščenega posredovanja sodb sodišča.
Okrajno sodišče je zgolj pritrdilo stališču prekrškovnega organa, ki pa zahtevane presoje ni v celoti izpeljal po omenjeni metodi, čeprav je zaznal, da gre za kolizijo dveh pravic. Prekrškovni organ namreč ni upošteval pomena raziskovalnega novinarstva z vidika pravice novinarke do svobode izražanja in s tem na drugi strani informiranja javnosti o zadevah javnega interesa, kar ravnanje sodstva nedvomno je, je zapisalo ustavno sodišče.
Po njegovih navedbah bi moralo okrajno sodišče ob upoštevanih kriterijih in okoliščinah konkretnega primera tudi samo opraviti oceno, ali so pritožniki s svojimi ravnanji izpolnili znake očitanega prekrška. S tehtanjem pravic v koliziji pa bi moralo nato odgovoriti na vprašanje, ali je obravnavana objava osebnih podatkov prekomerno omejujoča za izvrševanje pravice do varstva osebnih podatkov po ustavi.
Zadnje novice
-
Costa predlaga znižanje obsega dolgoročnega proračuna EU in kohezije (dopolnjeno)
21.11.2026 -
Costa predlaga znižanje obsega dolgoročnega proračuna EU in kohezije
21.11.2026 -
Svoboda po izstopu poslancev Resnice za novo razdelitev vodstvenih mest v telesih DZ, Levica špekulira o položaju Stevanovića (dopolnjeno)
19.11.2026 -
Šolsko ministrstvo bi v šole uvedlo pripravljalnice za učenje slovenskega jezika in spoznavanje kulture
19.11.2026 -
Hajdinjak: Namesto Dovosa posojila za obrambna podjetja in evropske vzpodbude
19.11.2026 -
Poslanci so se seznanili s predlogom novele zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode
19.11.2026 -
Prihodnje leto menjava petih članov Sodnega sveta
19.11.2026 -
Danska ratificirala varnostni sporazum z ZDA (dopolnjeno)
19.11.2026 -
V najnovejšem osnutku podnebnega sporazuma na COP 31 brez omembe fosilnih goriv (dopolnjeno)
19.11.2026 -
Svoboda po izstopu poslancev Resnice za novo razdelitev vodstvenih mest v telesih DZ, Levica špekulira o položaju Stevanovića
19.11.2026 -
DZ še skozi zakon o izvrševanju proračunov
19.11.2026 -
Svet EU dokončno potrdil poenostavitev zahtev za kemične izdelke
19.11.2026