STA novice / Kljub opozorilom o posegu v druge veje oblasti odreditev parlamentarne preiskave v zadevi Kangler ostaja na seji DZ

"Da bi pravosodni deležniki lahko nemoteno, dobro in učinkovito opravljali svoje, z zakonom določene naloge, morajo biti pri svojem delu neodvisni od vsakokratne oblasti," je ob današnji potrditvi dnevnega reda seje DZ v sporočilu za javnost opozorila ministrica za pravosodje Andreja Katič.

"K bolj neodvisnemu sistemu lahko prispevamo vsi, predvsem pa nosilci javnih funkcij, ki se moramo zavedati, da ima vsaka izrečena beseda svojo težo. Prav je, da se o pomembnih družbenih vprašanjih izrekamo in da o njih poteka širša konstruktivna debata, a naj bodo naši argumenti odgovorni in premišljeni, saj zgolj formalen zapis v ustavi, da je Slovenija demokratična republika, ki temelji na načelu razdelitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, ne bo imel želenega učinka, če v okviru tega načela ne bomo delovali prav vsi posamezniki," je še sporočila Katičeva.

Na dnevnem redu julijske seje DZ namreč ostaja akt o odreditvi parlamentarne preiskave za odreditev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pregonu nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Zahtevo za parlamentarno preiskavo je vložil državni svet, ustava pa določa, da mora DZ preiskavo odrediti na zahtevo tretjine poslancev ali na zahtevo državnega sveta.

Državni zbor tako, kot kaže, nima vzvodov, da preiskave ne bi odredil, čeprav je zahteva državnega sveta sprožila številne kritike zaradi domnevnega kršenja ustavnega načela delitve oblasti.

Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco) je zaradi zahteve celo uvedla ad hoc postopek. Od Slovenije zahtevala predložitev dokumentacije o ločitvi zakonodajne in sodne veje oblasti, jeseni pa načrtuje izvedbo ocenjevanja Slovenije.

Na zahtevo je imela precej pripomb tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba, ki je med drugim opozorila, da se lahko parlamentarna preiskava usmeri le zoper tiste nosilce javnih funkcij, ki so politično odgovorni DZ. Predmet parlamentarne preiskave pa ne sme posegati v izključne pristojnosti izvršilne in sodne veje oblasti. "S tem, ko bi preiskovalna komisija (pravno)ocenjevala konkretne pravnomočno končane sodne postopke, bi nedvomno prekoračila svoje pristojnosti," so eno od odločb ustavnega sodišča navedli v zakonodajno-pravni službi.

Da bodo v državnem svetu svojo zahtevo prilagodili mnenju zakonodajno-pravne službe, so pričakovali v Komisiji za preprečevanje korupcije, k temu pa jih je pozval tudi predsednik DZ Dejan Židan. A v državnem svetu tega niso storili, saj v besedilo niso vključili pripomb in tako vsebina akta o odreditvi parlamentarne preiskave ostaja enaka.

Vodstvo DS je sicer sprva želelo obravnavo zahteve predstaviti na septembrsko sejo DZ, da bi v tem času lahko pripravili odgovor na mnenje parlamentarne službe. Predsednik DS Alojz Kovšca je tako v DZ že posredoval predlog za umik točke z julijske seje, a se je zapletlo na seji DS, kjer Kovšca ni uspel s predlogom za razširitev dnevnega reda s točko, v okviru katere bi DS odločal o sklepu, da se dopolnjena zahteva pripravi do septembra.

Ker je Kovšca zato umaknil prvotni predlog za prestavitev obravnave, je točka ostala na dnevnem redu julijske seje DZ, ki so ga poslanci danes soglasno potrdili.