STA novice / Dogovori s srečanja o spremembah volilne zakonodaje po oceni Pahorja precejšen korak naprej

Pahor je v izjavi za medije po srečanju poudaril, da je bilo danes doseženo prvo soglasje v zvezi s spremembami volilne zakonodaje. Ne glede na to, ali bo šlo za spremembe volilnih okrajev ali za uvedbo volilnih list in relativnega preferenčnega glasu, bo zakonski predlog vložen s podpisi poslank in poslancev. To bi lahko odgovorilo na vprašanje, kateri predlog bodo najprej obravnavali v DZ, je pojasnil predsednik republike.

Za spremembo meja volilnih okrajev je potrebnih 46 glasov, za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega preferenčnega glasu pa je potrebnih 60 poslanskih glasov. Na današnjih pogovorih je Pahor ugotovil, da nobeden od teh predlogov še nima potrebne večine. Še vedno pa po njegovih besedah obstaja možnost, da bi predlog, ki ukinja volilne okraje in uvaja liste ter relativni preferenčni glas, dobil potrebno večino.

Naslednji sestanek bo po napovedi predsednika republike potekal sredi septembra, in sicer na ravni pogajalcev. Na njem se bodo posvetili spremembam meja volilnih okrajev. Minister za javno upravo Rudi Medved je napovedal, da bo Pahor parlamentarnim strankam in poslanskim skupinam takšen predlog lahko posredoval, še preden se vrnejo s parlamentarnih počitnic, je pojasnil. Septembrsko srečanje bo potekalo v razširjeni zasedbi, saj bodo na njem sodelovali tudi ustavni pravniki, ki so izrazili dvome o ustavni nespornosti uvedbe relativnega prednostnega glasu.

Glede na jasno in enotno stališče ustavnih pravnikov bi po Pahorjevih besedah veljalo razmišljati tudi o tem, da bi najprej sprejeli zahtevane spremembe meja volilnih okrajev, v drugem koraku pa bi se posvetili spremembam volilne zakonodaje v smeri relativnega preferenčnega glasu. Vendar pa so nekateri izrazili pomisleke, da bi bil v tem primeru lahko DZ "prehitro zadovoljen s spremembami".

Pahor je dodal, da so ga zlasti neparlamentarne stranke v pismu pozvale k razmisleku o kombiniranem sistemu. Vendar pa bi bilo po njegovih besedah dobro najprej odpraviti nevarnost, da bi se znašli v položaju, v katerem noben predlog ne bi dobil podpore. Kot tisti, ki rešitve usklajuje, bi zato predsednik republike najprej rad videl, da bi bilo odpravljeno vprašanje neustavnosti.