STA novice / Lobnik: Odločitev vrhovnega sodišča pomemben preobrat pri pregonu sovražnega govora

Sodišča so do sedaj pri obravnavi sovražni govor pogosto tolmačila na način, da spremenjeni in razširjeni 297. člen kazenskega zakonika pomeni, da je kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti le tisto dejanje, ki lahko glede na konkretne okoliščine ogrozi ali moti javni red in mir.

Vrhovno sodišče pa je sedaj v primeru sovražnega zapisa proti Romom odločilo, da gre pri javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti za kaznivo dejanje tako v primerih, ki lahko ogrozijo javni red in mir, kot tudi v primerih groženj, zmerjanja in žalitev. Gre za precedenčno stališče v razsojanju o sovražnem govoru.

Zagovornik načela enakosti Lobnik je sodbo ocenil kot "pomeni pomemben preobrat v sodni praksi na področju pregona najhujših oblik sovražnega govora". Spomnil je, da kazenski pregon sovražnega govora upada, kljub temu, da je tega v javnosti vedno več.

Sodba je potrdila neustrezno razlago kazenskega zakonika, je pojasnil za STA. "Pomeni smernico, kako kazenske določbe pravilno razlagati. Konkretno je potrdila, da je kazniv že govor oziroma zapis, ki sam po sebi predstavlja grožnjo, zmerjanje ali žalitev. Sploh ni potrebno, da je ob tem podana kakršnakoli nevarnost za javni red in mir, kot je to doslej zahtevalo tožilstvo," je še dodal.

Poudaril je, da je na težave pri pregonu sovražnega govora opozoril v letnem poročilu za minulo leto. Spomnil pa je tudi na pozive k ureditvi problematike iz tujine.

Tudi raziskovalec na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in koordinator prijavne točke Spletno oko Andrej Motl je za STA pojasnil, da bo sodba pomembno vplivala na pregon kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Na spletni točki pozdravljajo morebitne nove smernice vrhovnega državnega tožilstva za kazenski pregon po 297. členu, kjer bi bili ponovno natančneje opredeljeni potrebni elementi kaznivega dejanja.

"V zadnjih letih smo v naši družbi priča zaskrbljujoči normalizaciji sovražnega govora. Pri njenem preprečevanju imajo osrednjo vlogo mediji, politiki in druge javne osebnosti, ki bi morali po naši oceni vselej nedvoumno obsoditi širjenje spodbujanja k nestrpnosti in sovraštvu. Prav tako zelo pomembno vlogo pa bi lahko imela tudi učinkovita sodna praksa. Upamo, da bo omenjena sodba pripomogla k njej," je izpostavil Motl.

Poudaril je, da ima Slovenija določene visoke standarde za pregon sovražnega govora. Spomnil je, da je Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti Slovenijo opozorila na pomanjkanje kazenskega pregona sovražnega govora. Pri implementaciji okvirnega sklepa sveta o boju proti nekaterim oblikami in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi pa je Slovenija najbolj omejila možnosti za pregon sovražnega govora. Visoki standardi za pregon so bili nato določeni še z stališčem vrhovnega državnega tožilstva.