STA novice / Kitajska zaradi zadnjih ameriških carin sprožila spor pred WTO

Kot so danes zapisali na kitajskem ministrstvu za trgovino, so zaradi carin "močno nezadovoljni" in jih "odločno zavračajo". Zadnje ameriške carine kršijo sporazum, ki sta ga predsednika držav Donald Trump in Xi Jinping dosegla na srečanju v japonski Osaki, so prepričani. Kitajska bo skladno s pravili WTO odločno branila svoje pravice in interese, so napovedali v izjavi, ki jo povzemajo tuje tiskovne agencije.

Ameriški predsednik Trump je avgusta napovedal 10-odstotne carine na 300 milijard dolarjev vreden kitajski uvoz. Pozneje je uvajanje carin razdelil na dva dela; prvi del carin na izdelke, kot so oblačila, obutev, igrače, pametne ure, televizijski sprejemniki in živila, je prišel v veljavo v nedeljo, drugi, ki bo med drugim obremenil elektronske izdelke, pa šele s 15. decembrom.

Kitajska se je odzvala z napovedjo pet- oz. 10-odstotnih carin na 5078 ameriških izdelkov, ki jih letno uvozi za 75 milijard dolarjev. Tudi v Pekingu so napovedali uvajanje v dveh delih. 1. septembra so ocarinili nafto, s 15. decembrom pa bodo uvedli tudi pet- oz. 25-odstotne carine na ameriške avtomobile in avtomobilske dele.

Povračilni ukrepi so razjezili Trumpa, ki je napovedal, da bodo v obeh krogih namesto 10-odstotnih uvedene 15-odstotne carine. Z oktobrom bo Washington ob tem 25-odstotne carine, ki že veljajo na izdelke v vrednosti 250 milijard dolarjev, zvišal na 30 odstotkov.

ZDA so se doslej odločile obremeniti skupno 550 milijard dolarjev uvoza s Kitajske. Peking je medtem obremenil za okoli 185 milijard dolarjev izdelkov, uvoženih iz ZDA. Kitajska je že pred začetkom trgovinske vojne sicer iz ZDA precej manj uvozila, kot je tja izvozila.

Kitajsko-ameriška trgovinska vojna se vleče že od marca lani. Kljub nadaljevanju pogajanj med predstavniki obeh držav, ki sta jih konec junija po mesecih zastojev obudila Trump in kitajski predsednik Xi Jinping, rešitve še ni na vidiku.

Trgovinska vojna med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma vnaša negotovost na svetovne finančne trge ter tudi v gospodarstvo. Po ocenah analitikov je eden glavnih razlogov za ohlajanje svetovne gospodarske rasti.