STA novice / Odbor za zdravstvo o več zahtevah za ustavno presojo

Večina na odboru, ki se je danes opredelil le do zahteve za zadržanje izvajanja posameznih določb in ne tudi do samih vsebinskih vprašanj, je namreč sledila mnenju parlamentarne zakonodajno-pravne službe, ki bo tudi pripravila odgovor ustavnemu sodišču. Da z izvrševanjem izpodbijanih določb ne bodo nastale težko popravljive škodljive posledice, "kot jih pavšalno in neobrazloženo navajajo predlagatelji", meni tudi vlada, je pojasnil državni sekretar na ministrstva za zdravje Tomaž Pliberšek.

"Že ko je bil zakon sprejet septembra 2017, smo opozarjali na težave, ki bodo nastale, in ne vem, zakaj bi morali bolj podrobno dokazovati, ko vidimo, da nam sistem dobesedno praktično razpada pred očmi in to tudi zaradi takih odločitev, kot je bila ta," je dejala poslanka SDS Alenka Jeraj.

Julija, ko so zahtevo poslali ustavnemu sodišču, je Jerajeva pojasnila, da v mandatu prejšnje vlade sprejeta novela zakona povsem zavira zasebno pobudo in poslabšuje stanje v primarnem zdravstvu. Po njenih besedah je problematičen praktično celoten zakon, med drugim podaljševanje časa, ko lahko mladi zdravniki začnejo samostojno delati, ter spreminjanje koncesij, podeljenih za nedoločen čas, v koncesije za obdobje 15 let z možnostjo podaljšanja.

Spomnila je, da je v postopku sprejemanja novele tej nasprotovala zdravniška zbornica in tudi drugi zainteresirani. Ko je bila novela sprejeta, je bila sprožena referendumska pobuda, ki pa ni uspela. O nekaterih določbah je ustavno sodišče že odločalo. Kot je julija navedla Jerajeva, pa je bilo na upravno sodišče v povezavi z omenjenim zakonom vloženih 500 tožb s strani zainteresiranih posameznikov.

Prav v povezavi z eno od tožb se je na ustavno sodišče obrnilo upravno sodišče. Vložilo je namreč zahtevo za ustavno presojo četrtega odstavka 41. člena omenjene novele. Gre za določbo, da se koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki so bile pred uveljavitvijo novele podeljene za nedoločen čas, spremenijo v koncesije za obdobje 15 let.

Po mnenju upravnega sodišča je bila pravica do izvajanja koncesije za nedoločen čas priznana s pravnomočno odločbo, zato je ni več mogoče odvzeti. Zakonodajno-pravna služba DZ pa meni, da določba ni v nasprotju z ustavo in da za spremembo koncesijskih razmerij iz nedoločenega v določen čas obstajajo stvarni razlogi, utemeljeni v prevladujočem in ustavno dopustnem javnem interesu. Tudi po mnenju vlade ureditev za nazaj v tem primeru pomeni dovoljen poseg v pridobljene pravice, saj le te v primeru varovanja javnega interesa oz. javne koristi niso absolutne. S tem je soglašal tudi odbor.

Medtem pa Občina Tolmin in Strokovno združenje lekarnarjev Slovenije ter drugi od ustavnega sodišča pričakujejo presojo posameznih členov zakona o lekarniški dejavnosti. Tudi tu vlada in zakonodajno-pravna služba DZ menita, da neskladja z ustavo ni, čemur je sledil tudi odbor.