STA novice / Poslanci naklonjen pomoči čebelarjem, izhodišča naj bi bila že pripravljena

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč je danes uvodoma predstavil več zahtev ČZS. Prva se nanaša na letošnjo katastrofalno čebelarsko letino. Izračuni so namreč pokazali, da je povprečen donos 4,55 kilograma medu na panj, medtem ko se je pri izračunih za pavšalno oceno dohodka doslej upoštevalo 18 kilogramov medu na panj. Čebelarji zato pričakujejo pomoč države.

V ČZS pozivajo tudi k pospešenemu nadaljevanju postopkov za razglasitev ogroženosti čebel, kar bi imelo za posledico možnost podpor na panj iz okoljskih ukrepov EU, pa k uradni vložitvi pobude označevanja porekla medu po državi izvora v EU, izvajanju programa odličnosti in urejanju področja dopolnilnih dejavnosti.

Prav tako si želijo odprave po njihovem mnenju diskriminatornega obračuna DDV na zdravila za čebele, odobritve povračila trošarin od energentov, tako kot to velja za ostalo kmetijstvo, ter reševanja pravilnika o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja, tako da bi bil osnutek novega pravilnika v veljavi z aprilom prihodnjega leta.

Glede na to, da je Slovenija izvorna domovina kranjske čebele, po Nočevih besedah potrebujemo muzej kranjske čebele, država pa naj bi ga vzpostavila v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori in investirala iz programa Javne svetovalne službe v čebelarstvu. V ČZS pričakujejo še, da se čebelarsko dejavnost umesti v delovanje centrov za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) ter varstveno delovnih centrov za osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju (CVD), hkrati pa legalizira apiterapijo.

Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Jože Podgoršek je opozoril, da večino zahtev ČZS razumejo in podpirajo. Glede pomoči je pojasnil, da so že pripravljena izhodišča zanjo in da je treba zgolj še dobro dokazati slabo letino. Podatki o nabranem medu v panju namreč niso tako zelo slabi, a je problem v tem, da je med kristaliziral in se ga ne da iztočiti, torej je izkoristek slab. Pomislek je izrazil še v zvezi s financiranjem muzeja - ministrstvo predlaga, da se financira z evropskimi sredstvi.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon je opozoril, da bi bilo povračilo dela trošarin od energentov čebelarjem v nasprotju z zavezo Slovenije k zmanjšanju subvencij, povezanih z rabo fosilnih goriv. Prav zato je ministrstvo za okolje po njegovih besedah bolj naklonjeno drugačnim spodbudam v panogi.

Da je potrebna ozelenitev proračunske politike, se je strinjala tudi državna sekretarka na finančnem ministrstvu Natalija Kovač Jereb. V zvezi s predlogom glede nižjega DDV na zdravila za čebele je opozorila, da je narava tega davka taka, da ne bo prinesla želenih rezultatov, glede ureditve dopolnilnih dejavnosti pa, da bi bil potreben sestanek vseh deležnikov.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič se je medtem obregnil ob predlog umestitve čebelarske dejavnosti v delovanje CUDV in VDC, saj da je treba to dejavnost prilagoditi zanimanju, zmožnostim uporabnikov in paziti na varstveni vidik. Poleg tega so ti centri avtonomni in sami odločajo, kaj in kako, je izpostavil.

Sledila je poslanska razprava. Poslanci opozicije in koalicije so bili predlogom ČZS večinoma naklonjeni. Vsi po vrsti so poudarjali pomen čebel in čebelarstva za človeka in prihodnost ter izražali podporo pomoči čebelarjem. Je bilo pa med drugim slišati, da je država pri reševanju težav čebelarjev prepočasna, pa tudi opazko, da zahteve zveze sovpadajo z volitvami za njenega novega predsednika in bi bile zato lahko del predvolilne kampanje.

Odbor je pripravil, med premorom pred koncem seje s ČZS in ministrstvi uskladil ter na koncu množično sprejel 11 sklepov, v katerih je povzel zahteve čebelarjev in jih naslovil na pristojna ministrstva. Pri tem je upošteval vsa danes omenjena opozorila kmetijskega resorja, ne pa tudi pomislekov ostalih resorjev.