STA novice / Banka Slovenije: Gospodarske razmere slabše, rast zaposlenosti po dveh letih pod tremi odstotki

V slovenski centralni banki so spomnili, da je bila rast bruto domačega proizvoda (BDP) v drugem četrtletju na ravni trimesečja le 0,2-odstotna, kar je najmanj po zadnjem četrtletju 2015. "Pri tem je bil močno negativen predvsem vpliv davkov," so poudarili. Medletna rast BDP je padla na 2,5 odstotka.

Rast blagovnega izvoza in dodane vrednosti v industriji se je sicer v primerjavi s prvim četrtletjem celo okrepila, "a verjetno le prehodno". "Razmere so se namreč junija precej poslabšale, saj je bila proizvodnja medletno manjša v večini panog predelovalnih dejavnosti, ocene podjetij o rasti tujega povpraševanja pa so se dodatno znižale," so navedli v banki.

Razmere pa so po njihovih navedbah ostale razmeroma ugodne v zasebnih storitvah, saj se še naprej krepi domača zasebna potrošnja, solidno pa ostaja tudi tuje povpraševanje po storitvah. K povečanju trošenja je ponovno prispevala država, a v precej manjši meri kot v prvem četrtletju.

Ker v mednarodnem okolju še ni znakov izboljšanja razmer v industriji in se je nekoliko zmanjšalo tudi zaupanje v domačem gospodarstvu, v Banki Slovenije pričakujejo nadaljevanje nižje gospodarske rasti.

Upočasnjevanje se že kaže v dinamiki zaposlovanja. Medletna stopnja rasti skupne zaposlenosti se je do letošnjega junija znižala na sicer še vedno visokih 2,6 odstotka. A kazalniki tekoče dinamike zaposlovanja kažejo na bolj izrazito umirjanje. Mesečna stopnja rasti na letni ravni je junija znašala samo še okrog enega odstotka in jo je določalo le še zaposlovanje tujih državljanov, so poudarili.

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače se je maja in junija znižala pod štiri odstotke, "predvsem zaradi upočasnitve v zasebnem sektorju". "Kljub temu je rast nominalnih plač ostala višja kot lani," so pojasnili centralni bankirji.

Enoletni presežek na tekočem računu plačilne bilance je junija kljub padanju presežka v blagovni menjavi ostal nad petimi odstotki BDP. Od lanskega avgusta do letošnjega junija se je zmanjšal s približno 1,6 milijarde na manj kot milijardo evrov.

Medletna rast blagovnega izvoza pa je vse do maja ostala visoka. Manj ugodni so podatki za junij, ko se je rast izvoza znižala na 4,3 odstotka in je bila v celoti posledica povečane prodaje farmacevtske industrije. Hkrati se je junija znižala tudi rast uvoza. "Se pa še naprej povečuje presežek v storitveni menjavi," so navedli v centralni banki.

Medletna inflacija je avgusta dosegla 2,4 odstotka in precej presegla pričakovanja. K zvišanju je prispevala predvsem rast cen obleke in obutve. Inflacijo sicer, tako v Banki Slovenije, vzdržuje predvsem visoka rast cen storitev.

Presežek konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih sedmih mesecih medletno manjši. Padel je za 144 milijonov evrov na 27 milijonov evrov. "Negativni signali iz mednarodnega okolja terjajo previdnost pri pripravi proračunskih dokumentov za leti 2020 in 2021 ter pri sprejemanju drugih ukrepov s finančnimi učinki, saj dolg države še vedno ostaja relativno visok in otežuje izvajanje morebitnih proticikličnih ukrepov," so sklenili.