STA novice / Združenje Frank in podporniki z novim pozivom k sprejemu zakona o konverziji

Predsednik Združenja Frank Matjaž Sušnik je na novinarski konferenci, ki so jo soorganizirali skupaj z državnim svetom, opozoril na smernice glede razlage in uporabe direktive EU o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah, ki jih je julija letos sprejela Evropska komisija. Nastale so na podlagi ocene, da obstaja v povezavi z direktivo v sodni praksi članic veliko nejasnosti, še posebej v odnosu do določb nacionalnega prava.

V združenju ocenjujejo, da tudi slovenska sodna praksa ne sledi slovenskemu in evropskemu pravu ter sprejetim sodbam Sodišča EU in močno oži pravne možnosti varstva potrošnikov pred nepoštenimi pogoji. Zaradi tega so pred kratkim pisali tudi pravosodni ministrici Andreji Katič. Opozarjajo jo na dve nedavni sodbi Sodišča EU.

Junija letos je sodišče na predhodno vprašanje Višjega sodišča v Mariboru razsodilo, da omenjena direktiva nasprotuje nacionalni zakonodaji, na podlagi katere sodišče, ki odloča o predlogu za izvršbo na podlagi pogodbe o hipotekarnem kreditu, sklenjene v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, nima možnosti, da na predlog potrošnika ali po uradni dolžnosti preuči, ali so pogoji v takem zapisu nepošteni v smislu navedene direktive in na tej podlagi odloži predlagano izvršbo.

Enako pomembna se združenju zdi sodba iz junija 2010, v kateri Sodišče EU ugotavlja, da direktiva ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki presojo nepoštenosti pogojev, ki se nanašajo na glavni predmet pogodbe, dovoljuje tudi, ko so ti pogoji sestavljeni v jasnem in razumljivem jeziku. Tak primer je tudi v Sloveniji.

Odgovornost za to, da slovenska sodišča tej zadnji sodbi ne sledijo, po mnenju združenja leži pri Vrhovnem sodišču RS, ki je takšno tolmačenje označilo kot preširoko in nesmiselno.

Govorniki na današnji novinarski konferenci so dogodek nato izkoristili predvsem za vnovičen poziv k sprejetju zakona o konverziji kreditov v švicarskih frankih v evrske, ki ga je v parlamentarni postopek maja letos vložil državni svet.

Njegov predsednik Alojz Kovšca je zavrnil navedbe, da s predlogom socializirajo naivnost kreditojemalcev v frankih. Po njegovem odgovornost dejansko vračajo v odnos med banko in posojilojemalce. Šele če zakon ne bo sprejet, bodo na koncu po njegovi oceni nepošteno poslovno prakso bank plačevali davkoplačevalci. Opozoril je še na sporne prakse in ozadja pri preprodaji terjatev do posojilojemalcev v frankih, kjer je "vrag vzel šalo".

Ustavni pravnik Ciril Ribičič, ki je bil eden od avtorjev prvega osnutka zakona o konverziji s konca 2017, je na podlagi svojega raziskovanja prakse Evropskega sodišča za človekove pravice prepričan, da bo Slovenija v primeru tožbe pred sodiščem obsojena s pilotno sodbo. To bo nosilo tudi znatne posledice za proračun, s tem pa bo država plačevala za grehe predvsem tujih bank, je dodal.

Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin je poslance k sprejemu zakona pozvala v imenu zveze in Evropske potrošniške organizacije Beuc. Z njim bodo med drugim spet vzpostavili zaupanje v finančni sektor in javne ustanove, je dodala.

Spomnila je, da je leta 1998 začel veljati zakon o varstvu potrošnikov, ki je že takrat določal, da ponudniki ne smejo postavljati pogodbenih pogojev, ki so nepošteni do potrošnika in da so takšni pogoji nični.

Zaskrbljujoče je po njenem prepričanju dejstvo, da po več kot 20 letih od sprejetja zakona in po 15 letih od vstopa v EU ugotavljajo, da v Sloveniji obstaja občutno pomanjkanje razumevanja ciljev in vloge varstva potrošnikov, to pa velja tudi za javne ustanove in sodni sistem. Reševanje zgodbe o posojilih v švicarskih frankih je po njenem prepričanju simptom poslabšanja razmer pri zaščiti potrošnikov v državi, čeprav se je varstvo potrošnikov vmes prebilo v ospredje evropskih politik.

Tudi ona je spomnila na omenjeno sodbo vrhovnega sodišča, ki je po njenih besedah zapisalo, da pretirana skrb za potrošnika ni dobra za vzgajanje racionalnega in odgovornega potrošnika. Takšno razumevanje po njenem prepričanju ne bi smelo imeti mesta v slovenskem pravnem sistemu, še posebej glede na nizko funkcionalno in finančno pismenost v državi. Država in sodstvo bi morala vztrajati, da npr. banke dajejo jasna, skrbna in razumljiva pojasnila glede kreditnih pogojev, še posebej, ko gre za stanovanjska posojila.

Odvetnik več posojilojemalcev Robert Preininger je povedal, da v primeru posojil v frankih ne bi smelo biti dovolj pojasnilo, da se ob spremembi tečaja lahko spremeni višina anuitete, ampak bi morale banke predstaviti tudi razsežnostih posledic v primeru radikalnih sprememb razmerja med frankom in evrom.

Spomnil je na nasprotujoče si sodbe sodišč na višjih instancah, vsaj ena od sodb vrhovnega sodišča pa je po njegovi oceni tudi posledica poznanstva med ključnim sodnikom v zadevi in nekdanjim predsednikom uprave ene od vpletenih bank. Evropsko sodišče za človekove pravice je na nepristranskost sodnikov močno pozorno, je opozoril in dodal, da se je v primeru posojil v frankih že obrnil tudi na ustavno sodišče.