STA novice / V gostinstvu in gradbeništvu 90 odstotkov evidenc o izrabi delovnega časa vodenih ročno

V dejavnosti gostinstva je bilo med delodajalci, ki so vodili evidenco, kar 85 odstotkov takih, ki so jo vodili ročno na papirju ali v tabelah v računalnikih. V gradbeništvu pa evidence elektronsko ni vodilo nobeno podjetje, ki je bilo del nadzora, so danes sporočili iz inšpektorata in dodali, da delavci v primerih, ko delodajalec evidence vodi ročno, večinoma ne potrjujejo pravilnosti vpisanih podatkov s svojim podpisom, kar pomeni, da pravilnost podatkov ni nujno zagotovljena.

V usmerjeni akciji se je po navedbah inšpektorata izkazalo, da delodajalci v gradbeništvu v evidence pretežno vpisujejo le število dnevno opravljenih ur. Kar 83 odstotkov delodajalcev namreč ni beležilo časa prihoda na delo in odhoda z dela. Iz pregledanih evidenc je tako mogoče zaključiti, da večina delavcev v gradbeništvu dela osem ur dnevno, česar pa inšpekcijski nadzori na splošno ne potrjujejo. "Iz navedenega lahko sklepamo, da delodajalci opravljene ure vpisujejo le zaradi morebitnega nadzora inšpektorata," so izpostavili.

V gostinstvu pa je nadzor pokazal, da 73 odstotkov delodajalcev za vsakega posameznega delavca dnevno vpisuje podatke o prihodu na delo in odhodu z dela ter skupno število ur opravljenega dela, a nekateri kot evidence o izrabi delovnega časa štejejo izvleček ur iz blagajne, v katerem so navedene ure, kdaj je bil posamezni delavec registriran v blagajni za izdajanje računov.

Inšpektorat je potrdil tudi svoje pretekle ugotovitve, da delodajalci na kraju opravljanja dela tako v gostinstvu kot v gradbeništvu običajno nimajo dnevno vodenih evidenc o izrabi delovnega časa, kar pomeni, da inšpektor v času nadzora na kraju ne more opraviti vpogleda, kar mu otežuje delo in podaljšuje postopke nadzora.

Po njihovih ugotovitvah pa imajo večji delodajalci za vodenje evidenc urejene službe oziroma natančno izdelane računalniške programe. Pri elektronsko vodenih evidencah je zabeležen prihod na delo in odhod z dela, viden je prenos ur iz preteklega meseca v naslednji mesec, prav tako mesečna obveznost opravljenih delovnih ur za posameznega delavca v tekočem mesecu, dejansko opravljene ure v tekočem mesecu po posameznem delavcu, prisotnost delavca po dnevih, seštevek dodatkov ipd. "Za take evidence z veliko mero verjetnosti lahko rečemo, da izražajo dejansko stanje, so verodostojne in da bo inšpektor na njihovi podlagi lahko hitro ugotovil morebitne kršitve," so poudarili.

Inšpektorat je do konca avgusta v usmerjeni akciji nadzora na podlagi ugotovljenih kršitev izdal 12 ureditvenih odločb, predvsem zaradi kršenja določb v zvezi z razporejanjem delovnega časa in dodatkov za delo, začel je tudi šest postopkov o prekrških in izrekel devet opozoril. Vsi inšpekcijski postopki pa še niso zaključeni.