STA novice / Število zahtevkov za dostop do informacij javnega značaja upada, se pa povečuje število pritožb

Po oceni vlade, ki je poročilo pripravila, in državne sekretarke na ministrstvu za javno upravo Mojce Ramšak Pešec, ki ga je danes predstavila članom odbora, se število zahtevkov za odstop do informacij javnega značaja znižuje predvsem zaradi večje aktivnosti državnih organov, ki na spletu objavljajo vse več gradiv in podatkov. S tem se po besedah državne sekretarke zmanjšuje potreba po pridobivanju dodatnih informacij.

Večina zahtevkov iz zakona do informacij javnega značaja se po njenih besedah nanaša na zahteve po pridobitvi informacije, le manjši del pa na zahteve za ponovno uporabo podatkov. 80 odstotkov vseh zahtev pri tem prejmejo državni organi, preostali del pa organi lokalnih skupnosti.

Veliki večini, več kot dvema tretjinama zahtevkov organi, ki so zavezani posredovati informacijo, ugodijo, ko pa zahtevo zavrnejo, se to največkrat zgodi, ker želenih informacij nimajo. V zadnjem času je po besedah Ramšak Peščeve opaziti tudi povečano število delnih zavrnitev, ko mora organ prekriti osebne podatke, a je opozorila, da se v teh primerih prosilci še vedno lahko seznanijo s samo vsebino dokumenta.

Osebno jo veseli, da je število pritožb na informacijskega pooblaščenca relativno nizko, kar pripisuje temu, da "zavezanci poznajo svoje obveznosti". Ko pa informacijski pooblaščenec po pritožbi izda odločbo, jo po njenih besedah največkrat izda zaradi molka organa. Zato nameravajo okrepiti izobraževanje v javnih pravi na tem področju, je dejala.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je slednje pozdravila in tudi sama postregla s podatkom, da 43 odstotkov odločb po pritožbah izdajo prav zaradi molka organa. Takšno negativno prakso je pripisala nezadostnemu znanju, zato se je zavzela za dodatno izobraževanje javnih uslužbencev.

Dotaknila se je še podatka, da število zahtevkov za odstop do informacij javnega značaja upada. Slednje drži, a se na drugi strani povečuje število pritožb, ki jih informacijskemu pooblaščencu kot pritožbenem organu pošljejo prosilci, je opozorila.

V splošni razpravi se je oglasil le poslanec SMC Jani Möderndorfer, ki ga je razjezil predvsem podatek o velikem številu pritožb zaradi molka organa. Zavzel se je za iskanje odgovornosti konkretnih ljudi, odgovornih, da se takšen molk dogaja.