STA novice / Morebitno zadržanje preiskave glede Kanglerja odpira vprašanje dela vseh preiskovalnih komisij (dopolnjeno)

V Sodnem svetu menijo, da je zakonodajna veja oblasti z zahtevo in odreditvijo parlamentarne preiskave v zadevi Franc Kangler presegla svoje ustavne pristojnosti in kršila ustavno načelo delitve oblasti. V delu, ki se nanaša na sodnike, akt posega v ustavni načeli o neodvisnosti sodstva in imuniteti sodnikov, so opozorili.

Ob tem se je pojavilo vprašanje, ali bi odločitev ustavnega sodišča lahko prinesla zadržanje dela vseh drugih preiskovalnih komisij v DZ, med drugim glede otroške srčne kirurgije in glede DUTB.

Zakonodajno-pravna služba DZ ocenjuje, da bi zadržanje izvrševanja zakona o parlamentarni preiskavi in poslovnika parlamentarne preiskave v razmerju do nosilcev funkcij sodne veje oblasti poseglo v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavno varovanega instituta. Glede na namen parlamentarne preiskave kot sredstva, s katerim DZ uresničuje eno izmed funkcij širšega družbenega nadzora, pa bi izključitev ene izmed vej oblasti iz take preiskave prekomerno posegla v ustavne pristojnosti DZ, opozarjajo.

Prepričani so tudi, da v omenjenih aktih obstaja pravno varstvo preiskovanih ali prič, ker se ukrepi smejo izvajati prek sodišča. V primeru zadržanja zakona in poslovnika za dlje časa pa bi lahko prišlo do izvotlitve instituta parlamentarne preiskave, še opozarja zakonodajno-pravna služba DZ. Po njenem mnenju predlog za začasno zadržanje omenjenih aktov ni utemeljen.

A mnenja člani delovnih teles niso podprli. Ostro proti njemu se je opredelila poslanka LMŠ Tina Heferle, ki je ocenila, da mnenje verjetno temelji na drugih interesih, ne na pravnih argumentih.

Medtem je poslanka SDS Anja Bah Žibert opozorila, da to ni le napad na zakonodajno vejo oblasti, ampak udar na vse preiskovalne komisije.

Vlada pa ocenjuje, da je predmet vlagateljeve zahteve za oceno ustavnosti temeljno pravno vprašanje spoštovanja in uveljavljanja načela delitve oblasti ter neodvisnosti sodstva. Zato meni, da obstaja jasna pravovarstvena potreba po presoji ustavnega sodišča, je danes pojasnila ministrica za pravosodje Andreja Katič.

DZ je namreč julija na pobudo državnega sveta ustanovil preiskovalno komisijo, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana, zdaj državnega svetnika Franca Kanglerja, in domnevne zlorabe pri njegovem pregonu. Tudi vrhovno državno tožilstvo je na ustavno sodišče že podalo pobudo za oceno ustavnosti, ki se nanaša na ustanovitev preiskovalne komisije v tej zadevi in na zakon o parlamentarni preiskavi, ki to dopušča.

Ob današnjem dogajanju so na tožilstvu sicer opozorili, da je položaj državnega tožilca v državah članicah EU in tudi v Sloveniji povsem primerljiv s položajem sodnika in da "parlamentarna preiskava ne more namesto tožilcev sprejemati drugačnih odločitev ne za nazaj in ne za naprej v odprtih postopkih".

"Vrhovno državno tožilstvo RS torej ne zagovarja težnje, da bi ostalo nekaj prikrito, ker bi bila podana možnost za kakršnekoli nepravilnosti. Nasprotno, parlamentarni preiskavi nasprotuje zato, ker ponuja sporočilo, da naj v bodočih primerih državni tožilci ne preganjajo, sodišča pa ne obsojajo, če so v postopkih vplivne osebe," so poudarili.

Pred komisijo je sicer danes že pričal Kangler.