STA novice / Komisija DZ odreka podporo zaključnemu računu lanskega proračuna

V letu 2018 se je v državni proračun steklo 10 milijard evrov, kar je 3,4 odstotka več od načrtovanega, odhodki pa so z nekaj manj kot 9,5 milijarde evrov za 1,7 odstotka zaostali za dovoljenimi, je povedala Saša Jazbec s finančnega ministrstva. Državna blagajna je tako leto sklenila s 537,2 milijona evrov presežka, to pa je desetkrat več, kot je predvidela vlada. Izraženo v deležu BDP je proračunski presežek znašal 1,2 odstotka.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je povedal, da so predlogu zaključnega računa izrekli mnenje s pridržkom zaradi ugotovljenih napak pri izkazovanju izdatkov. Izpostavil je predvsem 16 milijonov evrov, zabeleženih kot posojilo države Javnemu skladu RS za podjetništvo ter Javnemu skladu RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja, ki pa so dejansko ostali v lasti države in sta sklada z njimi le upravljala.

Napačno evidentiranje prenosa sredstev na računa obeh skladov je računsko sodišče razkrilo že ob reviziji zaključnih računov državnih proračunov za leti 2016 in 2017 ter tudi predlagalo popravek, a vlada in DZ tega takrat nista upoštevala.

Vesel je tako Jazbečevi, ki je dejala, da gre pri omenjenih 16 milijonih evrov zgolj za 0,13 odstotka celotnega proračuna, zaradi česar jih je mnenje s pridržkom "malo razočaralo", odvrnil, da bi lahko vlada to razočaranje razgradila z upoštevanjem popravka revizorja in potem bi lahko računsko sodišče mirno izdalo pozitivno mnenje.

"Koliko časa se bo še dopuščalo, da se opozoril računskega sodišča ne upošteva," je vprašal Dušan Verbič (SMC) in tudi Andreju Širclju (SDS) se zdi zaskrbljujoče, da vlada v določenih primerih ne upošteva stališč računskega sodišča. Anže Logar (SDS) pa je ugotovil, da finančno ministrstvo očitno vztraja na mestu pozicije moči, pa naj računsko sodišče reče, karkoli želi.

Zato bo vsakič, ko bo od finančnega ministrstva slišal, da se ne strinjajo s stališčem računskega sodišča, glasoval proti potrditvi zaključnega računa, je dejal Logar. Ko je nato kot predsedujoči na seji predlagal predlog zaključnega računa v potrditev, ni dobil zadostne podpore.

Medtem ko je bil Robert Polnar (DeSUS) zadovoljen, da je bila Slovenija tudi lani neto prejemnica evropskih sredstev, pa je Vesel opozoril, da je razlika med načrtovanimi in prejetimi sredstvi iz EU še vedno zelo velika. Kot je razvidno iz predloga zaključnega računa, je Slovenija v evropski proračun lani vplačala 1,2 odstotka več, kot je bilo načrtovano, od tam pa prejela 28,5 odstotkov manj, kot je bilo načrtovano. "To je podatek, ki je po našem mnenju vreden posebnega poudarka," je dejal Vesel.

Računsko sodišče je revidiralo tudi zbirno bilanco stanja proračuna na dan 31. december 2018, a se je tudi letos zaradi pomanjkanja verodostojne dokumentacije in pomanjkljivih evidenc odločilo, da ne izda mnenja.

Člani odbora so se danes seznanili tudi z najnovejšim poročilom o stanju davčnega dolga. Ta se je lani zmanjšal za 62,3 milijona evrov oz. za 4,9 odstotka in ga je bilo konec decembra za 1,20 milijarde evrov. Trend zniževanja davčnega dolga se nadaljuje že pet let, od ustanovitve Fursa v letu 2014 se je skupaj znižal za 19,6 odstotka, je povedala Jazbečeva.

Ob tem je opozorila, da je Finančna uprava RS pri izterjavi znatnega dela davčnega dolga zelo omejena. Če sodišče odloči, da se zoper dolžnika začne postopek zaradi insolventnosti, se namreč za njegov dolg ne sme voditi postopek izvršbe niti zavarovanja. Takšnega dolga, prijavljenega v insolvenčne postopke, je po stanju na dan 31. december 2018 kar za 470 milijonov evrov, pri čemer je Polnar menil, da so potrebne takšne spremembe insolvenčne zakonodaje, ki bodo omogočile bolj dosledno, uspešno in učinkovito izterjavo davčnih dolgov.