STA novice / Razprava o proračunu EU 2021-2027 potrdila velika razhajanja med članicami

Finsko predsedstvo je predlagalo, naj bo prihodnji sedemletni proračun unije vreden 1,07 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), medtem ko je Evropska komisija predlagala proračun v višini 1,11 odstotka BND, Evropski parlament pa zahteva 1,3 odstotka BND. Finski predlog v primerjavi s komisijinim predvideva za 48 milijard evrov skromnejši proračun.

Finski predlog predvideva reze sredstev za tradicionalni evropski politiki, kohezijo in kmetijstvo. Od skupno 1087 milijard evrov v obveznostih, izraženo v cenah iz leta 2018, naj bi šlo 323 milijard evrov ali skoraj 29,7 odstotka za kohezijo, 334 milijard ali 30,7 odstotka za skupno kmetijsko politiko in 356 milijard ali 32,8 odstotka za druge programe, vključno z novimi prioritetami.

Finsko predsedstvo poudarja, da je predlog uravnotežen, a s tem se ni danes strinjala nobena članica. Kritična pa je tudi Evropska komisija, ki poudarja, da predvideni rezi ne omogočajo uresničitve skupnih evropskih ambicij, in opozarja, da je že sedaj pozno za dogovor, saj je do 1. januarja 2021, ko naj bi nov proračun že veljal, le še 12 mesecev.

Finski predlog je deležen še zlasti ostrih kritik v neto prejemnicah, saj je ugodnejši za neto plačnice, a tudi slednje se pritožujejo, da je predviden obseg proračuna prevelik. Pet neto plačnic - Nemčija, Švedska, Danska, Avstrija in Nizozemska, ki se jih je prijelo ime varčnih pet, vztraja pri odstotku BND, medtem ko neto prejemnice nasprotujejo rezom v kohezijski politiki.

Tako prijateljice kohezije kot varčne članice so se sicer danes strinjale, da dogovora ni na vidiku. Očitno je, da nas finski predlog ne približuje močno potrebnemu kompromisu, je povzel predstavnik Poljske. Podobno je ocenila tudi Češka - da je potenciala za konsenz zelo malo. "Dogovora v četrtek seveda ne bo, bomo pa stopili v novo fazo," pa je dejal predstavnik Švedske.

Litva je svoje stališče ponazorila z božično prispodobo: "Božiček je očitno ostal na Finskem. Obiskal je še nekaj drugih držav, a mi nismo dobili niti razglednice." Kohezijske države so izpostavljale velika zmanjšanja nacionalnih ovojnic, ki jih predvideva finski predlog. Španija je govorila o 40-odstotnem rezu, Latvija o 26-odstotnem.

Slovenijo je v razpravi zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Dobran Božič, ki je izpostavil znana slovenska stališča. Obžaloval je predvideno zmanjšanje kohezijskih sredstev, ki da nesorazmerno prizadene nekatere članice, uporabo statističnega obdobja 2015-2017 za izračun kohezijskih ovojnic, kar zmanjša obseg sredstev za Slovenijo, ter neupoštevanje predloga, da nobena regija ne bi izgubila več kot 40 odstotkov sredstev glede na sedanji finančni okvir. Kot pozitivno je Božič izpostavil predvideno povečanje sredstev za razvoj podeželja, sicer pa je ocenil, da je dogovor mogoče doseči v prvem četrtletju prihodnjega leta.

Avstrija in Švedska sta izpostavili tri točke: predviden obseg proračuna je precej prevelik, zmanjšati je treba sredstva za kohezijo in kmetijstvo ter povečati sredstva za nove izzive, kot so podnebne spremembe, digitalizacija, varnost in raziskave, ter ohraniti proračunske popuste ali rabate. Podobno je izpostavila Danska.

Francija je pričakovano izpostavila potrebo po povečanju sredstev za prvi steber skupne kohezijske politike, neposredna plačila kmetom. Sicer pa se je zavzela za takojšnjo in dokončno odpravo rabatov, ki jih imajo nekatere neto plačnice, ter za krepitev sredstev za obrambni sklad, evrski proračun in Afriko.

Konec tedna bodo o večletnem proračunu na podlagi finskega predloga prvič razpravljali voditelji. To bo prvi krog pravih pogajanj, začetek končnice pogajanj. Dogovora torej še ne bo. Bruseljski analitiki postavljajo pod vprašaj tudi možnost dogovora v prvi polovici prihodnjega leta.