STA novice / Jedrski strokovnjaki opozarjajo na odmik od trajnostnega razvoja energetike

Slovenija si po mnenju jedrskih strokovnjakov zasluži in si mora zastaviti bolj ambiciozen energetski in podnebni načrt, v katerem naj odigra pomembnejšo vlogo tako podaljšanje obratovanja obstoječe jedrske elektrarne kot čim hitrejša izgradnja nove jedrske elektrarne Krško. V pisnem dokumentu, ki so ga pripravili in posredovali ministrstvu za infrastrukturo, med drugim ugotavljajo, da osnutek, ki je bil objavljen avgusta, slabša ključne kriterije energetske trileme.

Jedrska energija v osnutku nima mesta, ki bi si ga zaslužila, je bil danes jasen predsednik društva Tomaž Žagar. Po njegovem mnenju osnutek nakazuje na nadomeščanje jedrske elektrarne s plinskimi. Načrtovani ukrepi za izvedbo ciljev poleg tega povečujejo ceno električne energije ter slovenske državljane izpostavljajo energetski revščini ob hkratnem povečevanju uvozne odvisnosti in odsotnosti izboljšanja okoljsko-podnebnega odtisa.

"Jedrska energija predstavlja četrtino vse proizvedene energije v EU, v Sloveniji je ta delež pri 40 odstotkih. Predstavlja pomemben korak k razogljičenjju, del tega lahko dosežemo tudi s podaljšanjem življenjskih dob elektrarn," je dejal predsednik društva. Nesreča v jedrski elektrarni v Fukušimi je po njegovem mnenju jedrsko politiko pometla z miz odločevalcev, "mi pa jo moramo znova vključevati v razvojne načrte", je pozval Žagar.

V Društvu jedrskih strokovnjakov so pripravili konkretne predloge, kako v dokument umestiti popravke oz. dopolnitve, ki se nanašajo na današnjo in prihodnjo vlogo jedrske energije v Sloveniji, ter jih posredovali ministrstvu za infrastrukturo.

Nacionalni energetski in podnebni načrt je sicer le kratkoročen načrt, saj zajema le obdobje do leta 2030, več bo povedal energetski koncept. "Ta bo povedal, koliko plinski elektrarn bi rabili, da nadomestimo Termoelektrarno Šoštanj ali pa Nek," je spomnil.

Vodja oddelka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan Leon Cizelj je dejal, da mora ministrstvo v tekst osnutka vnesti določilo, da mora Slovenija kot jedrska država poskrbeti za in stalno krepiti nacionalno jedrsko infrastrukturo, kar zajema tudi visokošolsko izobraževanje in financiranje raziskav. "Slovenija bi morala raziskave financirati izključno na predlog raziskovalcev, sicer bomo na koncu tehnologijo kupovali le še od Kitajcev," je dodal.

Nacionalni energetski in podnebni načrt pa bi moral tudi bolj poudariti tudi vlogo hidroenergije, je dejal Žagar. Le jedrska in hidroenergija namreč lahko po njegovi besedah dokazano pripomoreta k razogljičenju.