STA novice / Levica: Vlada naj obsodi priporočila GZS glede minimalne plače

Z januarjem 2020 začenja veljati del lani sprejete novele zakona o minimalni plači, ki to plačo zvišuje z 886,63 na 940,58 evra bruto, hkrati pa iz nje izloča vse dodatke.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) se bojijo učinkov, ki jih bo to imelo za podjetja, zato so zanje pripravili nabor možnih ukrepov za prilagoditev plačnega sistema oziroma jim predlagali prenos dodatkov v osnovno plačo.

Najprej so razburili Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, ki se boji znižanja in ukinitve dodatkov, zaradi česar ne izključuje kazenskih ovadb, zdaj pa se je odzvala še Levica, ki je novelo zakona napisala.

"V nasprotju s poglavitno rešitvijo in namenom zakona GZS delodajalcem predlaga, da poskušajo delavce za dodatke prikrajšati tudi po 1. januarju 2020. Predlagajo jim, naj vse stalne dodatke in dodatek za delovno dobo vključijo v osnovne plače. To je v nasprotju z zakonom o minimalni plači ter v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih, a GZS svojim članom za kršenje zakona ponuja celo svetovanje in pravno pomoč na sedežih podjetij," so kritični. Predlogi ukrepov po njihovih navedbah predstavljajo napeljevanje h kršitvam zakonodaje.

Še posebej zavrženo se jim zdi, da GZS tovrstna priporočila podaja v času, ko dobički rastejo. Lani so ob 16-odstotni rasti dosegli 4,2 milijarde evrov, so spomnili. Ob tem pa pod pragom tveganja revščine še vedno živi 268.000 ljudi, od tega kar 52.000 delovno aktivnih, so dodali.

"Nesprejemljivo je, da vlada ob tem molči," so ocenili v Levici. Skladno s tem so vlado pozvali, naj javno obsodi delovanje GZS, "ki skuša preprečiti dvig življenjskega standarda najslabše plačanih, s tem pa oškodovati tudi državo, ki mora revnim zaposlenim še vedno pomagati s socialnimi transferji", ter razišče, ali je bilo delovanje GZS, povezano s priporočili delodajalcem, zakonito.

Inšpektorat za delo pa so v stranki pozvali, naj uvede poostren nadzor nad delodajalci, ki se "prilagajajo" spremembam zakona.

V GZS sicer trdijo, da njihov namen ni prikrajšati zaposlenih za tisto, kar jim prinaša novela zakona o minimalni plači. S celovitim pristopom k spremembi plačnega sistema se bodo v podjetju stroški dela povečali bolj kot samo zaradi vpliva zakona, na drugi strani pa podjetje ne bo izplačevalo doplačil zaposlenim do minimalne plače, pravijo. In kar je prav tako pomembno, na ta način se bo ohranilo razmerja zahtevnosti med delovnimi mesti zaposlenih, dodajajo.