STA novice / Majhne razlike med plačami terjajo dogovor o novem plačnem sistemu

Kot je v predavanju na enem od nedavnih dogodkov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) na to temo izpostavil Robert Kaše z Ekonomske fakultete v Ljubljani, Slovenija že nekaj časa beleži eno najnižjih dohodkovnih neenakosti na svetu. Povprečna bruto plača se je od leta 2008 do avgusta 2019 nominalno zvišala za okoli 24 odstotkov, povprečna bruto minimalna plača pa brez upoštevanja predhodne delne in z letošnjim letom popolne izločitve dodatkov za 75 odstotkov, je ponazoril.

Razkorak med minimalno plačo in plačami tik nad njo, pa tudi povprečno plačo, pa se bo bo letošnji uveljavitvi sprememb, povezanih z minimalno plačo, še zmanjšal, je opozoril.

"Kompresija plač dolgoročno na zaposlene deluje demotivacijsko, saj razlike v plačah niso dovolj velike, da bi jih spodbudile k nadaljnji aktivnosti, večji produktivnosti in razvoju kompetenc," je pojasnil Kaše.

Prepričan je, da bo zdaj prišlo do nezadovoljstva zaposlenih, ki se jim plače ne bodo povečale in bodo po novem izenačeni s prejemniki minimalnih plač ali pa se jim bodo ti po višini plač močno približali.

"Najmanj, kar lahko pričakujemo, je intenzivna medosebna dinamika v času po uvedbi sprememb, verjetno pa se bodo pojavili tudi pritiski po povečanju plač pri zaposlenih, katerih plače se bodo po novem zelo približale minimalni plači," je navedel. "Čas je za konstruktiven pogovor," je sklenil.

Da je kompresija večine plač malo nad ravnijo minimalne plače destimulativna za delavce v nosilnih poklicih dejavnosti, ki imajo specialne kvalifikacije, a njihova znanja niso tako redka, da bi lahko dobili individualne pogodbe, se je na istem dogodku strinjal tudi Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete v Ljubljani.

"Tej anomaliji se bo pridružilo plačno razslojevanje delavcev z nizkimi plačami glede na njihovo starost. Poleg napetosti med delavci in delodajalci na mikro ravni ter med sindikati in delodajalskimi združenji utegne povzročiti tudi medgeneracijske in druge napetosti med skupinami delavcev," se boji.

Vse te napetosti je mogoče po njegovih besedah razrešiti s prenovo centralnega socialnega dialoga in plačnega modela. Je pa to področje zelo kompleksno, "saj so se plačni sistemi po dejavnostih in podjetjih po letu 2006 precej diverzificirali". Poleg tega naj bi se del delodajalskih združenj zaradi sprememb zakona o minimalni plači radikaliziral.

"Moja osebna ocena je, da bi dogovor o centralni prenovi plačnega sistema ali modela moral gotovo urediti zadosten dvig najnižjih osnovnih plač, tako da bi se najnižje orientirale po minimalni plači, formulo o ekskalaciji vseh plač, sicer bi inflacija sčasoma izničila tokratno posodobitev tarifnih lestvic, in pokritje ekonomsko odvisnih delavcev s kolektivnimi pogodbami za zmanjšanje socialnega dampinga prekarnega dela," je povedal Kovačič.

Če novega plačnega modela ne bo, bo po njegovem mnenju prišlo do stopnjevanja razslojevanja prebivalstva in bega možganov.

O spremembi plačnega modela se sicer v Sloveniji govori že vse od leta 1997. Sindikati so bili pri tem precej zagreti, delodajalci pa malo manj. A po spremembah zakona o minimalni plači se "ustrezna sprememba plačnega modela ponuja sama po sebi", verjame Metka Penko Natlačen iz GZS. V središče pogajanj postavlja dodatke k plači.

"Uvajanje novega plačnega modela bo skoraj zagotovo terjalo spreminjanje razmerij med osnovnimi plačami in spreminjanje razmerij med deleži plače, ki jih posameznik dobi z naslova posameznega elementa plače. Takšne spremembe so ne glede na morebiti usklajene deklarirane cilje takšne, da terjajo precejšnje spremembe obstoječih sistemov," pa pravi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. Delo bi bilo po njegovih besedah lažje, če bi imeli splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo.

Vsi se sicer zavedajo, da bosta za oblikovanje novega plačnega sistema, o čemer bi lahko beseda tekla tudi v okviru pogajanj za nov socialni sporazum, potrebna dobro sodelovanje in zaupanje med socialnimi partnerji.