STA novice / Vlada sprejela predlog novega zakona o računskem sodišču

Priprave novega zakona se je vlada v sodelovanju z računskim sodiščem lotila, ker je bil veljavni zakon sprejet leta 2001 in ta ne zagotavlja več zadostnih pravnih podlag za učinkovito izvajanje nalog računskega sodišča, so pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje.

Ključne novosti zakona se nanašajo predvsem na izvajanje revizijskih pristojnosti računskega sodišča, predvsem s posodobljenimi rešitvami, ki omogočajo bolj ekonomičen postopek revidiranja, in z uvedbo posebnega skrajšanega postopka revidiranja. Uvaja tudi možnost ustavitve revizijskega postopka ter možnosti, da računsko sodišče ne izda porevizijskega poročila, če so vsi popravljalni ukrepi izvedeni zadovoljivo.

Revizijske pristojnosti računskega sodišča predlog zakona vsebinsko ne spreminja, uvaja pa novost pri opredelitvi možnega subjekta revidiranja, in sicer pri opredelitvi uporabnika javnih sredstev v delu, ki se nanaša na pravne osebe zasebnega prava, so še izpostavili na vladi. S širitvijo pristojnosti v tem delu predlog zakona sistemsko ureja možnost revidiranja hčerinskih družb, ki jih ustanavljajo družbe v večinski državni ali občinski lasti.

Predlog zakona določa, da so uporabniki javnih sredstev in posledično možni revidiranci računskega sodišča tudi pravne osebe, v katerih imajo država, lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava posamično ali skupaj, neposredno ali posredno, pomemben vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njihovo poslovanje.

Država, občine ali druge osebe javnega prava imajo pomemben vpliv, če imajo posamično ali skupaj v pravni osebi, neposredno ali posredno, 40 odstotkov ali več vpisanega kapitala, 40 odstotkov ali več glasovalnih pravic ali pravico imenovati 40 ali več odstotkov članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa. Ta možnost doslej ni bila celovito urejena.

Predlog zakona uvaja tudi dve novi določbi, s katerima želi vlada računskemu sodišču omogočiti dostop do vseh relevantnih podatkov, ki jih potrebuje tako za izvajanje revizij kot tudi za oceno tveganj, načrtovanje revizije in izvrševanje drugih nalog v okviru revizijske pristojnosti.

Ena od njih je zahteva za predložitev podatkov, ki je usmerjena k uporabnikom javnih sredstev, od katerih lahko računsko sodišče zahteva vsa obvestila, ki se mu zdijo potrebna, knjigovodske listine, podatke, evidence in drugo dokumentacijo ter opravi druge poizvedbe. Z drugo določbo pa vlada ureja dolžnost zagotoviti dostop do podatkov.

Predlog uvaja tudi nekatere novosti na področju organizacije dela računskega sodišča. Na ministrstvu za finance so prepričani, da bo zakon okrepil vlogo in položaj računskega sodišča kot neodvisne vrhovne revizijske institucije v Sloveniji in prispeval k bolj učinkovitemu izvajanju nalog tega organa, kar bo prispevalo k večji gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ter izboljšalo upravljanje javnega premoženja, so še zapisali na vladi.