STA novice / Banka Slovenije z zahtevo za oceno ustavnosti zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah
petek, 10.1.2020
Ljubljana, 10. januarja (STA) - Banka Slovenije je v skladu z napovedmi danes vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. "Zakon je sporen predvsem z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke," so sporočili iz centralne banke.
"V Banki Slovenije pozdravljamo namero vlade po ureditvi pravnega varstva imetnikov podrejenega dolga, vendar trenutna rešitev tega ne omogoča. V postopku priprave zakona smo podali več predlogov, kako ustrezno urediti položaj centralne banke v tovrstnih sodnih postopkih, ki pa niso bili upoštevani," so spomnili in dodali, da so ustavnemu sodišču predlagali tudi začasno zadržanje uporabe zakona in prednostno obravnavo zahteve za presojo ustavnosti.
Banka Slovenije je sodišču predlagala še, naj presodi tudi nekatera v zakonu predvidena postopkovna pravila. "Ta namreč ne zagotavljajo učinkovitega sodnega varstva, Banko Slovenije postavljajo v izrazito podrejen položaj, posegajo v pristojnosti institucij EU ali so v nasprotju s pravili varovanja zaupnih nadzorniških podatkov, ki veljajo v EU," so izpostavili.
Med argumenti, zakaj so se odločili za to potezo, so navedli, da zakon krši prepoved monetarnega financiranja, da Banka Slovenije odgovarja potencialno objektivno, ob čemer ji je naloženo obrnjeno dokazno breme, tako stroga odgovornost javnih institucij pa da je izjema v Sloveniji in tudi v EU.
Izpostavili so, da jim je naloženo plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, pri katerih pa se niti ne ugotavlja, zakaj je škoda nastala. "Na Banki Slovenije poudarjamo, da centralna banka ne more zagotavljati sredstev za ukrepe socialne narave, kamor sodijo omenjene pavšalne odškodnine," so navedli.
Zakon določa, da naj bi se odškodnine poplačale iz bodočih dobičkov Banke Slovenije, ki bi bili sicer pretežno namenjeni oblikovanju splošnih rezerv, in iz že oblikovanih splošnih rezerv. "S tem je poseženo v finančno neodvisnost centralne banke, ki mora imeti na voljo ustrezna sredstva za izvajanje svojih primarnih nalog, prav tako pa mora imeti tudi možnost odločanja pri oblikovanju svojih rezerv," so sklenili.
Zakon je začel veljati 19. decembra, z njegovo uveljavitvijo pa je DZ izpolnil odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016. V poslanskih skupinah, ki so posamezne rešitve predlagale, in na ministrstvu za finance so prepričani, da so vsa morebitno sporna določila dobro argumentirali.
Zadnje novice
-
V zadevi Kavaški klan za 14 obsojenih skupaj 108 let zapora (dopolnjeno)
30.9.2026 -
DZ sprejel zakon o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni
30.9.2026 -
DZ zavrnil predlog za znižanje marž pri gorivih
30.9.2026 -
Ministrstvo ob nezadovoljstvu sindikatov javnega sektorja napoveduje imenovanje pogajalske skupine
30.9.2026 -
Rončević imenoval strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja (seznam)
30.9.2026 -
EU bo dobila center za boj proti spolnim zlorabam otrok na spletu
30.9.2026 -
Bruselj pod drobnogled vzel nekatera vidnejša podjetja iz industrije video iger
30.9.2026 -
Podjetjem na voljo brezobrestno kreditiranje energetskih prenov poslovnih stavb
30.9.2026 -
Društvo socialnih delavcev opozarja na nejasnosti pri pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom
30.9.2026 -
Z odločbo ustavnega sodišča do nadomestila za invalidnost tudi nezaposljive osebe z dolgotrajno duševno motnjo
30.9.2026 -
Ministrstvo s predlogom novele zakona ureja prevoze z uporabo aplikacije
30.9.2026 -
Predsednica republike za viceguvernerko predlaga Arjano Brezigar
30.9.2026