STA novice / Na zasedanju Evropskega parlamenta prvič Katalonca, Britanci se poslavljajo (ozadje)

Ob začetku plenarnega zasedanja v ponedeljek popoldne bosta verjetno največ medijske pozornosti deležna evroposlanca iz Katalonije, nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont in nekdanji katalonski minister Antoni Comin. Zanju je tokratno plenarno zasedanje prvo, čeprav sta bila izvoljena že na evropskih volitvah maja lani.

Ker sta se po poskusu odcepitve Katalonije od Španije zatekla v Belgijo, namreč nista mogla prevzeti svojih mandatov. Sodišče EU je decembra lani odločilo, da jima pripada imuniteta evropskega poslanca in da lahko prevzameta mandat, kar sta že storila.

Ne bo pa v Strasbourg še tretjega izvoljenega poslanca iz Katalonije, nekdanjega katalonskega podpredsednika Oriola Junquerasa, ki v Španiji prestaja 13-letno zaporno kazen zaradi svoje vloge v poskusu katalonske odcepitve od Španije. Špansko vrhovno sodišče je namreč nedavno sporočilo, da ga kljub odločitvi Sodišča EU, da mu pripada poslanska imuniteta, ne priznava kot evropskega poslanca.

Slovenski evroposlanci Tanja Fajon (S&D/SD), Franc Bogovič (EPP/SLS) in Klemen Grošelj (Renew/LMŠ) so bili na petkovem srečanju z novinarji v Ljubljani do ravnanja Španije kritični. Bogovič je poudaril, da bi moralo imeti Sodišče EU zadnjo besedo. A ker Španija tega ni spoštovala, bo morala EU odločiti, kako bo ravnala naprej. Fajonova je omenila dve možnosti: tožbo proti Španiji ali sprožitev postopkov v skladu s 7. členom pogodbe o EU. Grošelj pa je menil, da bi morali o tem odpreti razpravo v Evropskem parlamentu.

Taka razprava je sicer ta teden malo verjetna, saj bi jo morala predlagati katera od političnih skupin. A v vseh treh največjih skupinah - socialistih in demokratih (S&D), Evropski ljudski stranki (EPP) in liberalcih (Renew) - imajo španski poslanci pomembno vlogo in zato te skupine tovrstne razprave skoraj zagotovo ne bodo predlagale.

V poslanskih klopeh v Strasbourgu bodo ta teden predvidoma zadnjič sedeli evroposlanci iz Združenega kraljestva, ki naj bi 31. januarja izstopilo iz EU. To sicer ne bo njihovo zadnje plenarno zasedanje, saj se bo Evropski parlament 29. in 30. januarja sešel tudi na mini plenarnem zasedanju v Bruslju, ko bo predvidoma potrjeval izstopni dogovor med EU in Združenim kraljestvom.

Na tokratnem zasedanju pa bodo evropski poslanci glasovali o resoluciji o pravicah državljanov EU na Otoku in britanskih v uniji po brexitu. Osnutek resolucije, o kateri bo razprava v torek in glasovanje v sredo, poudarja, da sporazum o izstopu vsebuje poštene in uravnotežene določbe za zaščito pravic državljanov med prehodnim obdobjem in po njegovem izteku, zato je popolno izvajanje sporazuma ključno.

Brexit bo poleg večletnega finančnega okvira EU tudi v središču pozornosti v času polletnega hrvaškega predsedovanja Svetu EU, ki se je začelo 1. januarja. Prednostne naloge hrvaškega predsedstva bo v torek dopoldne v Strasbourgu predstavil hrvaški premier Andrej Plenković.

Bogovič, Grošelj in Fajonova so se strinjali, da bo Hrvaška kot predsedujoča Svetu EU morala slediti prioritetam unije, bo pa v ospredje postavila tudi širitev na Zahodni Balkan, potem ko Severna Makedonija in Albanija lani nista dobili zelene luči za začetek pristopnih pogajanj z unijo.

Na večletni finančni okvir, ki bo ena od prioritet unije med hrvaškim predsedovanjem, bo vplival tudi sklad za pravičen prehod, zakonodajne predloge za katerega bo v torek predstavila Evropska komisija in ki je del t. i. zelenega dogovora. O resoluciji v zvezi z zelenim dogovorom bodo poslanci glasovali v sredo. Parlament naj bi v resoluciji podprl cilj, da EU do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost, in ponovil poziv k pregledu ciljev EU za zmanjšanje izpustov do leta 2030 pred podnebno konferenco v Glasgowu decembra.

Evropski parlament bo v sredo s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen razpravljal tudi o konferenci o prihodnosti Evrope, ki naj bi se začela maja in naj bi trajala dve leti. Svojo vizijo za konferenco bo parlament predstavil v resoluciji, o kateri bodo poslanci glasovali v sredo. Osnutek resolucije poudarja, da morajo biti v določanje prednostnih nalog EU vključeni državljani iz vseh socialnih okolij, predstavniki civilne družbe in deležniki na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

V torek popoldne pa je na programu razprava o razmerah v Iranu in Iraku ob najnovejših napetostih med Washingtonom in Teheranom. Že dlje časa napeti odnosi med ZDA in Iranom so se še zaostrili po ameriški likvidaciji poveljnika iranske revolucionarne garde Kasema Solejmanija 3. januarja. Iran je odgovoril z napadom na oporišči v Iraku, kjer so tudi ameriški vojaki, iraški parlament pa je sprejel resolucijo, v kateri je vlado pozval, naj zahteva umik tujih enot iz države.

V sredo popoldne bodo poslanci ocenili napredek ministrov držav članic EU pri odločanju, ali je vladavina prava na Madžarskem in Poljskem ogrožena, zadnji dan zasedanja, v četrtek pa bo parlament glasoval o resoluciji v zvezi s tem.