STA novice / Slovenija pozvala Bruselj k jasnejšemu označevanju porekla medu

Ministri so na zasedanju obravnavali kmetijski vidik Evropskega zelenega dogovora, in sicer časovnega načrta za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva EU do leta 2050, ki ambiciozno naslavlja številne okoljske problematike in predstavlja načrte za njihovo nadaljnjo ureditev, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo.

Podgoršek je izpostavil, da "zelenitev kmetijstva v okviru celotne EU predstavlja konkurenčno prednost - priložnost za razvoj in rast, in to ne le znotraj EU, temveč tudi globalno". Ker je hrana, proizvedena v EU, varna, hranljiva in visoke kakovosti, mora kot takšna postati globalni standard za trajnost.

Zato Slovenija zagovarja stališče, da je tranzicija kmetijstva v smeri, ki bo zagotavljalo varno in kakovostno hrano, dostopno vsem, in bo hkrati odgovorno do naravnih virov, prava pot. Pri tem so pomembne intervencije za blažitve in prilagajanje na podnebne spremembe, varovanje naravnih virov, zmanjšanje rabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil, antibiotikov, ukrepi za preprečevanja upada populacije čebel in drugih opraševalcev, ohranjanje in obnova biotske raznovrstnosti, vlaganje v raziskave in inovacije, uvajanje novih tehnologij in pametne kmetijske tehnike, vključno z digitalizacijo.

V okviru točke razno je Slovenija s podporo enakomislečih držav Evropsko komisijo pozvala k vzpostavitvi jasnejšega označevanja porekla mešanice medu oziroma k spremembi evropske direktive, saj ta po mnenju Slovenije potrošnikom trenutno ne zagotavlja zanesljivih informacij o izvoru medu.

Direktiva pridelovalcem in proizvajalcem medu med drugim nalaga obveznost označevanja države izvora medu. V primeru, da je mešanica medu po poreklu iz več kot ene države članice ali tretje države, se proizvod lahko označi kot "mešanica medu iz držav EU", "mešanica medu iz držav, ki niso članice EU" ali "mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU". Tovrstno označevanje mešanic medu pa potrošnikom ne zagotavlja izčrpnih in nedvoumnih informacij o izvoru.

V ospredju hrvaškega predsedovanja Svetu EU bo sicer uravnotežen, trajnostni ter vključujoč razvoj unije in držav članic, ob krepitvi konkurenčnosti. Na področju kmetijstva bo predsedstvo primarno osredotočeno na nadaljevanje obravnave zakonodajnega svežnja o reformi skupne kmetijske politike po letu 2020 ter sprejetju pravnih podlag za neprekinjeno izvajanje te politike do sprejetja strateških načrtov.

Na področju ribištva bo predsedstvo nadaljevalo z obravnavo tekočih dosjejev, še posebej glede predloga uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištva in predloga uredbe o nadzoru v ribištvu. Poleg tega si bo predsedstvo prizadevalo za napredek pri sprejemanju pravno zavezujočega sporazuma za gozdove v Evropi ter izvajanje aktivnosti EU na področja preprečevanja nelegalne sečnje v tretjih državah.