STA novice / Sodišče EU se je v primeru slovenske tožbe glede arbitraže izreklo za nepristojno (daljše)

Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, vendar sta ti državi članici v skladu s 4. členom pogodbe EU zavezani, da si lojalno prizadevata za vzpostavitev dokončne pravne rešitve tega spora v skladu z mednarodnim pravom, je poudaril 15-članski veliki senat Sodišča EU v v odločitvi, ki jo je danes v Luxembourgu prebral predsednik sodišča Koen Lenaerts.

Sodišče je utemeljilo, da so slovenski očitki Hrvaški glede kršitev prava EU zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji podrejeni oziroma "akcesorni v razmerju do domnevne kršitve obveznosti" iz arbitražnega sporazuma s strani Hrvaške.

"Sodišče je ugotovilo, da kršitve prava Unije, ki jih zatrjuje Slovenija, bodisi izhajajo iz tega, da naj bi Hrvaška kršila obveznosti, ki izhajajo iz arbitražnega sporazuma in arbitražne razsodbe, izdane na podlagi tega sporazuma, bodisi temeljijo na premisi, da je bila meja na kopnem in na morju med tema državama članicama določena s to razsodbo," so zapisali v sporočilu za javnost.

Vendarle je sodišče opozorilo tudi "na okoliščino, da morata v skladu z arbitražnim sporazumom pogodbenici tega sporazuma storiti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe".

Ker imajo države same v skladu z mednarodnim pravom pristojnost glede geografske razmejitve njihovih meja, pa je sodišče vendarle ugotovilo, "da ni pristojno, da bi v okviru obravnavane tožbe preučilo vprašanje obsega in meja ozemelj Hrvaške in Slovenije ter pri tem neposredno uporabilo mejo, določeno z arbitražno razsodbo, da bi preverilo resničnost zadevnih kršitev prava EU".

"Sodišče je, potem ko je navedlo, da je lahko predmet tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, vložene na podlagi člena 259 pogodbe o delovanju EU, le nespoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz prava EU, razsodilo, da torej ni pristojno, da bi se v okviru obravnavane tožbe izreklo o zatrjevani kršitvi obveznosti iz arbitražnega sporazuma in arbitražne razsodbe, iz katere izhajajo očitki Slovenije v zvezi z domnevnimi kršitvami prava EU," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Sodišče je tudi pojasnilo, da to, da se je sicer razglasilo za nepristojno odločati v tem primeru, "ne vpliva na nobeno od obveznosti, ki za vsako od teh dveh držav članic tako v okviru njunih vzajemnih razmerij kot tudi razmerij do EU in drugih držav članic izhajajo iz člena 4(3) pogodbe o delovanju EU za lojalno prizadevanje, da se vzpostavi dokončna pravna rešitev v skladu z mednarodnim pravom, z namenom zagotovitve učinkovite in neovirane uporabe prava EU na zadevnih območjih".

"Za to lahko uporabita katero koli sredstvo za rešitev njunega spora, vključno z morebitno predložitvijo tega spora Sodišču EU v skladu s posebnim sporazumom na podlagi člena 273 pogodbe o delovanju EU," je predlagalo sodišče.

Uporabo tega člena, ki predvideva, da članici spor sodišču predložita sporazumno, je že aprila 2018 javno predlagal predsednik sodišča Koen Lenaerts. Da bi bil 273. člen edina možna pravna podlaga za presojanje sodišča v tem sporu, je pozneje v svoji argumentaciji izpostavljala tudi Hrvaška.

Slovenija je Hrvaški v tožbi očitala kršenje načel vladavine prava in lojalnega sodelovanja v EU ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil o gibanju oseb prek meja ter direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja.

Da se Sodišče EU razglasi za nepristojno odločati v tem primeru, mu je 11. decembra lani predlagal tudi generalni pravobranilec Priit Pikamäe. Postopek pred Sodiščem EU je zdaj končan. Pritožbe na odločitev velikega senata sodišča, v katerem sta bila tudi Slovenec Marko Ilešič in Hrvat Siniša Rodin, ni možna.