STA novice / GZS po spremembah osnutku NEPN prižgala rumeno luč

"Preučili smo novo verzijo, v njej našli nekaj stvari, ki jih pozdravljamo, nekaj ki se nam še vedno zdijo velik izziv," je v izjavi medijem dejala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Po njenih besedah gre za dokument, s katerim smo prišli še najbližje dogovoru, kaj bo z energetskimi viri v prihodnje. "Ocenjujemo, da je razlika med osnutkoma kar občutna, saj je novi osnutek bolj jasen dokument, vendar menimo, da ni povsem dosegljiv," je poudarila Šmučeva.

Pozdravila je vključitev izrabe vodnih virov v dokument. Po številnih kritikah, da ministrstvo za infrastrukturo zapostavlja hidroenergijo, saj zaradi težav pri umeščanju v prostor vmesne različice načrta niso vsebovale gradnje novih hidroelektrarn do leta 2030, so v končnem osnutku dokumenta predvideli nadaljnjo izrabo hidroenergije, pripravo analize njenih alternativ in posebnosti ter pripravo analize nujnosti izrabe hidroenergije za dosego cilja podnebno nevtralne Slovenije do leta 2050.

Šmučeva je naklonjena tudi uporabi instrumenta prevlade javne koristi pri umeščanju v prostor, saj je v NEPN zdaj vključena možnost, da se na strateški ravni sprejme pozitivna odločitev o posegih, ki imajo bistven vpliv na okolje. S tem naj bi takšnim posegom omogočili prevlado javne koristi v skladu z zakonodajo.

V GZS pozdravljajo tudi bolj jasno razmejitev v dokumentu, ki bo začrtal ukrepe do leta 2030, in tudi bolj jasno določene cilje. "Pozdravljamo tudi jasno oceno, da bo za nepovratna sredstva za industrijo za prehod v brezogljično družbo," je dejala.

Še vedno pa jih v GZS skrbi, da je v načrtu gospodarska rast močno podcenjena, posledično pa je podcenjena tudi končna skupna rast porabe energije. Gre za metodološko pomembno razliko, najverjetneje celo napako, je ocenila Šmučeva. Prav tako meni, da je v načrtu še vedno napaka pri izhodiščnih podatkih za sončne elektrarne, zato so izračuni narejeni na nerealnih postavkah.

Za industrijo je 30-odstotni delež obnovljivih virov energije še vedno nedosegljiv, saj nimajo zagotovila, da se bodo lahko priklopili na zelene vire energije. "Pogrešamo tudi zapis o shemi kompenzaciji indirektnih emisij, ki jih imajo za energetsko intenzivno industrijo vse države EU, razen Slovenije in Romunije," je dodala Šmučeva. O tem so na GZS že govorili z ministrstvi, vendar bi želeli to imeti tudi zapisano v dokumentu.