STA novice / Bruselj predlaga prvi evropski podnebni zakon; okoljevarstveniki kritični (dopolnjeno)

"Podnebni zakon je pravni prevod naše politične zaveze," je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. To "srce evropskega zelenega dogovora" zagotavlja vlagateljem in industriji nujno potrebno predvidljivost, poudarjajo v Bruslju.

Predlagani zakon vključuje tudi načrt nadaljnjega ukrepanja. Na podlagi celostne presoje vpliva bo komisija predlagala nove cilje za zmanjšanje izpustov do leta 2030 in nato ustrezno dopolnila podnebni zakon. Do junija 2021 bo pregledala in po potrebi spremenila vsa orodja, potrebna za uresničitev teh ciljev.

Komisija bo predlagala tudi vmesne cilje za zmanjšanje izpustov v obdobju 2030-2050. Do septembra 2023 in nato vsakih pet let bo pregledala skladnost evropskih in nacionalnih ukrepov s temi cilji.

Podnebni zakon omogoča revizijo podnebnih ciljev po letu 2030 z delegiranimi akti, kar bi okrepilo vlogo komisije pri opredeljevanju evropskih podnebnih ciljev, saj jih članice stežka zavrnejo.

Če ukrepanje članice ne bo skladno s ciljem podnebne nevtralnosti, bo lahko komisija izdala priporočilo za izboljšanje ukrepanja. Članice bodo morale pripraviti in izvajati strategije za prilagoditev na podnebne spremembe.

Komisija bo vsaj za zdaj izvajanje ciljev očitno poskušala zagotoviti s političnim pritiskom, ne s kazenskimi ukrepi, saj je po besedah izvršnega podpredsednika komisije za zeleni dogovor Fransa Timmermansa prvi način učinkovitejši.

Ne gre za reševanje planeta, ta bo že poskrbel zase in opravil s človeško vrsto, kot je v preteklosti že s kakšno drugo vrsto, gre za reševanje človeštva, je sicer posvaril Timmermans.

Podnebni zakon je po njegovih besedah tudi evropsko sporočilo mednarodnim partnerjem, da je treba za uresničitev pariškega podnebnega dogovora letos okrepiti skupno ambicijo.

Komisija je obenem danes tudi sprožila javno posvetovanje o evropskem podnebnem paktu, ki bo trajalo dvanajst tednov. Na podlagi rezultatov bo opredelila podnebni pakt, ki ga bo zagnala pred mednarodno podnebno konferenco, ki bo novembra v Glasgowu.

Predlaga pa tudi, naj leto 2020 postane evropsko leto železnic, s čimer želi osvetliti koristi, ki jih prinaša podnebju pogostejša uporaba železniških omrežij za prevoz tako ljudi kot tovora.

Podnebni zakon je sicer že takoj tarča kritik okoljevarstvenikov, ki so že pred predstavitvijo predloga opozarjali, da komisija zgolj prelaga nujne odločitve, saj njen predlog ne vključuje konkretnih vmesnih ciljev.

Predlog ne vsebuje nobenih ukrepov za zmanjšanje izpustov do leta 2030, čeprav znanstveniki ZN opozarjajo, da je prav zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v naslednjem desetletju ključno za uspeh ali neuspeh podnebnih ukrepov, poudarjajo v Greenpeaceu.

"Desetletja preusmerjanja in polovičarskih ukrepov so nas pripeljala do točke, ko smo tik pred podnebnim propadom. Čas za ukrepanje je sedaj in ne čez deset let," je posvaril Greenpeaceov svetovalec za podnebno politiko Sebastian Mang.

"Brez podnebnih ciljev za 2030 v podnebnem zakonu in brez konkretnih ukrepov, kot so ukinitev finančne podpore fosilnim gorivom, intenzivnemu kmetovanju in drugih uničujočih dejavnosti, komisija ne izpolnjuje ideje evropskega zelenega dogovora, ki naj bi bil paradni konj v tem projektu," je dodala predstavnica Greenpeacea Slovenija Katja Podbevšek.

Barbara Kvac iz okoljevarstvene organizacije Focus kot veliko pomanjkljivost predloga izpostavlja namero, da komisija bolj ambiciozne cilje za 2030 predlaga šele septembra letos, le nekaj mesecev pred letošnjo svetovno podnebno konferenco v Glasgowu. "Med septembrom in konferenco EU ne bo ostalo dovolj časa, da se o novem cilju uskladi," je dodala.

Andrej Gnezda iz Umanotere medtem pozdravlja, da predlog EU in članicam narekuje ogljično nevtralnost, a je žal doseganje tega cilja zastavljeno do 2050. "Glede na stopnjo razvitosti in zgodovinsko odgovornost unije za izpuste toplogrednih plinov bi cilj nevtralnosti EU morala doseči že leta 2040. Zato je tudi zanj največje razočaranje zakona, da nima cilja zmanjšanja emisij do 2030 in mehanizmov, ki bi zagotovili učinkovito izvajanje ukrepov v boju s podnebno krizo. Predlog tako po njegovem nadaljuje s prakso odlašanja z nujno potrebnimi hitrimi podnebnimi ukrepi.

Kritična je tudi podnebna aktivistka Greta Thunberg, ki je na Twitterju zapisala, da je cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 "predaja" unije. Thunbergova se je danes udeležila začetka kolegija komisije.

Pozneje je bila gostja v Evropskem parlamentu, kjer je dejala, da je predlog komisije nezadosten. EU je očitala, da se le "pretvarja", da igra vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, saj obenem subvencionira novo infrastrukturo na temelju fosilnih goriv.

Timmermans je v odzivu na kritike Thunbergove dejal, da njeni in komisijini argumenti temeljijo na različnih pristopih ter da ni nič narobe, če se ne strinja s komisijo. Obenem je poudaril, da brez nje verjetno sploh ne bi razpravljali o podnebnem zakonu.