STA novice / Inšpektorat za delo opozarja na pasti sporazumnega prenehanja zaposlitve

Delodajalci morajo v primeru, ko želijo, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati prej, kot je v njej določeno, to pogodbo odpovedati, zakon o delovnih razmerjih (ZDR) pa predvideva več vrst odpovedi, v sporočilu za javnost pojasnjujejo na inšpektoratu.

Glede na veljavno zakonodajo tako lahko delovno razmerje odpovejo zaradi nesposobnosti, krivdnega razloga, poslovnega razloga. Če pri odpovedi kršijo postopek, se lahko delavci obrnejo na inšpektorat, utemeljenost razloga pa lahko presoja delovno sodišče.

ZDR pa opredeljuje tudi sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pri čemer pogodba preneha veljati s pisnim sporazumom med delodajalcem in delavcem. "Sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, ni veljaven," poudarjajo na inšpektoratu in dodajajo, da mora delodajalec delavca ob prenehanju delovnega razmerja pisno obvestiti tudi o pravicah z naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

V tej luči izpostavljajo, da mora biti sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi "izraz resnične in prave volje pogodbenih strank". "Pogoj za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da ni dosežen s silo, grožnjo ali prevaro, da ni sklenjen v zmoti oziroma da je prost vseh napak volje," navajajo.

Ob tem pojasnjujejo, da se delodajalec s tem, ko doseže sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, izogne zakonsko določenim pogojem, pod katerimi sploh lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, pa tudi odpovednemu roku. Delavec medtem lahko veljavnost sporazuma izpodbija le pred pristojnim sodiščem.

Na inšpektoratu opozarjajo še pred odjavami iz zavarovanj v času trajanja delovnega razmerja. Takšno ravnanje predstavlja zaposlovanje na črno, pravijo. Za nadzor nad zaposlovanjem na črno je sicer pristojna Finančna uprava RS.

Inšpektorat se z opozorili odziva na možno dogajanje ob vse večjih težavah gospodarstva zaradi epidemije novega koronavirusa.