STA novice / Z ustavno pobudo za uveljavitev potrditvenega referenduma

Državni zbor je 7. aprila potrdil referendumsko novelo, s katero želi vlada urediti postopek ravnanja DZ v primerih, ko bi bil referendum na posamezen zakon glede na ustavno določene razloge nedopusten.

Ustavna pritožba se nanaša na uveljavitev te novele, in sicer na tiste točke, ki sledijo četrtemu odstavku 90. člena ustave, ki uvaja koncept zavrnitvenega referenduma. Zakonsko besedilo, ki temelji na neustavnem ustavnem amandmaju, je tudi samo neustavno, menijo pobudniki.

Ustavno pritožbo pa vlagajo šele po sedmih letih od sprejetja ustavnih sprememb leta 2013 zato, ker je šele s sprejetjem novele omenjenega zakona nastopila možnost pritožbe, so poudarili.

Po njihovem pojasnilu 90. člen ustave, s katerim je predpisan zavrnitveni kvorum, pomeni kršitev enakosti referendumskega oziroma volilnega glasu glede na to, ali je volivec glasoval za zakon, o katerem se odloča na referendumu, ali proti. Vsi glasovi proti imajo namreč dodatno zahtevo, ki je petinski kvorum celotnega volilnega telesa, so navedli.

Kvota glasov proti zakonu je torej po njihovih besedah diskriminatorna z dodatno zahtevo ene petine glasov vseh volivcev, medtem ko pri kvoti glasov za ni te zahteve in je potemtakem petkrat lažje dosegljiva kot kvota glasov proti.

Predlagajo ureditev, ki bo spodbudila udeležbo na referendumih in bo strožja do predlagateljev zakonskih predlogov. V skladu s predlagano spremembo drugega odstavka 90. člena ustave bi bil zakon na referendumu potrjen, če bi zanj glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Pogoj pa bi bil, da za zakon glasuje najmanj petina vseh volivcev.