STA novice / POPRAVEK: Določba insolvenčnega zakona glede odpusta obveznosti neustavna

Ustavno sodišče je odločilo, da je druga alineja druge točke drugega odstavka 399. člena zakona v neskladju z ustavo, če se nanaša na 383.b člen tega zakona. Ta alineja določa, da odpust obveznosti stečajnega dolžnika ni dovoljen, če je ta kršil obveznosti ali zlorabil pravico do odpusta, člen pa določa, da mora dolžnik sodelovati s sodiščem in upraviteljem, se odzivati na pisanja in pozive ter jima med drugim posredovati podatke o dosegljivosti.

Zahtevo za presojo je podalo Višje sodišče v Ljubljani pri odločanju v pritožbenem postopku zoper prvostopenjski sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti. Prvostopenjsko sodišče je v tem primeru dolžnikov ponovni predlog za odpust obveznosti zavrnilo, ker je bil odpust v okviru istega stečajnega postopka predhodno že pravnomočno zavrnjen na podlagi neodzivanja upravitelja in od njega ni minilo 10 let, čeprav je dolžnik v ponovnem predlogu opozoril na posebne okoliščine prvotne kršitve.

Višje sodišče je ocenilo, da je obdobje 10 let predolgo, saj v njem nima možnosti presojanja novih ali spremenjenih okoliščin dolžnikovega položaja. Ob tem je izpostavilo še, da ista prepoved odpusta obveznosti velja tudi tiste dolžnike, ki so bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki so jim bile obveznosti že odpuščene ali ki so s prikrivanjem, lažnim prikazovanjem podatkov o svojem premoženjskem položaju ali z drugačno prevaro dosegli izdajo sklepa o odpustu obveznosti.

S tem, da je izenačitev teh skupin položajev, ki so po svoji naravi bistveno različni, kar je v nasprotju z načelom enakosti v ustavi, je soglašalo ustavno sodišče. "Ustavno sodišče razumnih razlogov, ki bi upravičevali enako obravnavo vseh in torej tudi najblažjih kršitev obveznosti iz 383.b člena zakona, ni moglo razbrati," je zapisalo v danes objavljeni odločbi.