STA novice / Tonin začenja iskanje opozicijske podpore spremembam zakona o obrambi

Kot je Tonin izpostavil že večkrat, želi s spremembami zakona o obrambi predvsem urediti status vojakov po 45. letu. Predlagane zakonske rešitve naj bi predvidevale več možnosti. Vojake s specialnimi znanji, ki jih vojska nujno potrebuje, in tiste, ki pokrivajo deficitarne položaje v vojski, sami pa dosegajo postavljene psihofizične zahteve, bi lahko v vojski obdržali tudi po dopolnjenem 45. letu starosti. Druge, ki jih v vojski ne potrebujejo, bi prezaposlili znotraj javnega sektorja, pri čemer bi ohranili osnovno plačo in vsa dotlej pridobljena napredovanja.

Zaposlili bi jih lahko bodisi znotraj ministrstva za obrambo, in sicer za varovanje vojaških objektov posebnega pomena, s čimer bi s teh dolžnosti lahko sprostili dnevno po več kot sto mlajših vojakov. Druga možnost je zaposlitev v policiji, med pravosodnimi policisti ali kje drugje.

Tonin je spremembe minuli četrtek že predstavil koaliciji in zanje dobil podporo, vendar za sprejem zakonskih sprememb zgolj koalicijskih 46 glasov v DZ ne bo dovolj. Za spreminjanje zakona o obrambi je namreč potrebna dvotretjinska podpora navzočih poslancev. V ponedeljek bo zato predlog zakonskih sprememb najprej predstavil SNS, ki je koaliciji tudi najbolj naklonjena. Predvidoma do konca meseca naj bi jih predstavil tudi drugim opozicijskim poslanskim skupinam, več o časovnici bi lahko bilo znanega v ponedeljek.

Tonin naj bi zakon poslal v parlamentarni postopek takoj, ko bo dobil obljubo o podpori od dveh tretjin poslancev. Predlog sicer spreminja le tri člene tudi zato, ker je s tem večja verjetnost, da ga bo podprl vsaj del opozicije. Z bistveno obsežnejšimi spremembami je denimo pred leti poskušala vlada Mira Cerarja, a so na zavoro stopili na pristojnem odboru DZ, zaradi poznejšega Cerarjevega odstopa pa so tudi predlogi o urejanju statusa vojakov po 45. letu ostali v predalu.

Ministrstvo za obrambo je v sodelovanju s slovensko vojsko pripravilo še en zakonski predlog - zakon o investicijah na področju obrambe. Kot gre razumeti, gre za neke vrste zakon o izvrševanju tistega dela obrambnega proračuna, ki je namenjen za nabave. Vanj je všteta tako oprema vojakov kot naložbe v vojašnice, zajemal pa naj bi tudi predviden nakup helikopterja in transportnega letala, za katerega je minister že večkrat opozoril, da se je v času epidemije še posebej izkazalo, da ga Slovenija potrebuje.

Po Toninovih navedbah v sobotnem intervjuju za Svet24 naj bi bil zakon težak med 120 in 150 milijoni evrov v naslednjih šestih letih. Če bo zakon sprejet, bo to pomenilo znatno povečanje obrambnega proračuna. Letošnji proračun sicer obrambnemu resorju namenja nekaj več kot 545 milijonov evrov.

Kakšna je časovnica sprejemanja tega zakona, še ni znano. Ni pa pričakovati, da bi ga sprejemali skupaj z zakonom o obrambi, saj je glede na nekatera znana stališča določenih poslanskih skupin pričakovati, da ga bo opozicija sprejela z manjšo naklonjenostjo.

V koaliciji naj bi sicer zakonu že dali načelno podporo, nima pa še dokončne zelene luči ministrstva za finance.