STA novice / Odbor za finance z zeleno lučjo poroštvu evropski shemi Sure

Predlog zakona je vezan na evropski instrument Sure, s pomočjo katerega bodo lahko države članice podpirale sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe za pomoč ohranitvi delovnih mest in dohodkov zaposlenih. Šlo bo za posojila, ki bodo temeljila na poroštvih držav članic, je uvodoma spomnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Polona Flerin.

Slovenija bo skladno s predlaganim zakonom dala Evropski komisiji poroštvo za obveznosti držav članic z naslova posojilnih in poroštvenih pogodb do skupne višine 88,1 milijona evrov glavnic s pripadajočimi obrestmi in drugimi stroški.

Kakšna naj bi bila skupna možna višina posojil Sloveniji iz instrumenta, ni povsem jasno, javno pa je bil večkrat omenjen znesek v višini okoli 900 milijonov evrov.

Instrument so članice EU uradno že potrdile, delovati pa bo začel, ko bodo vse zagotovile tudi jamstva, je danes še povedala Flerinova.

Zakonodajno-pravna služba DZ je imela na predlog zakona več pomislekov, zaradi česar je bila seja nekaj časa prekinjena, da je lahko finančno ministrstvo pripravilo ustrezna redakcijska dopolnila, ki so bila sprejeta kot dopolnila koalicije.

Andreja Zabret (LMŠ) je menila, da je takšna nepripravljenost "skrajno neodgovorna in najmanj ignorantska do poslancev". Izpostavila je še opozorilo pravnikov DZ, da predlog zakona spremlja predlog sklepa o ugotovitvi nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, kar bi se lahko izkazalo za ustavno nedopustno. Glede na to, da je predlog sklepa ostal, se boji, da Slovenija na koncu morda ne bi bila upravičena do posojil iz sheme Sure.

Včasih je stališče ustavnega sodišča drugačno od stališč zakonodajno-pravne službe DZ, se je odzval Dušan Verbič (SMC), ki ga zato predlagani sklep ne skrbi. Ob tem je navedel, da se z instrumentom Sure zagotavlja dodatna finančna pomoč državam članicam, prizadetim v pandemiji, in da bodo stroški posojil iz instrumenta minimalni.

Igorja Pečka (LMŠ) pa je zmotilo prav to, da Sure sloni na posojilih. V tej luči je ocenil, da s sprejemanjem poroštvenega zakona morda ne gre toliko hiteti, temveč da bi bilo smiselno prej preveriti možnosti, ki jih v obliki nepovratnih sredstev ponujajo ostali mehanizmi EU, in sicer solidarnostni in socialni sklad.

S tem se ni strinjal Jožef Horvat (NSi), ki je opozoril, da dosedanji ukrepi za pomoč gospodarstvu potečejo z 31. majem in morajo biti novi - tudi shema subvencioniranja skrajšanega delovnega časa - na voljo že 1. junija.

Da bo treba posojila iz mehanizma Sure vračati in se bodo štela v javni dolg, je sicer kot problematično omenil tudi Luka Mesec (Levica).

"Lahko se zgodi, da bo Slovenija ob 88 milijonov evrov. Da bomo ta denar dali drugim državam članicam, ki ne bodo mogle vrniti sredstev. To je treba povedati državljanom," pa je poudaril Marko Bandelli (SAB).

Robert Polnar (DeSUS) je medtem izpostavil odzive gospodarstva, ki po njegovih besedah kažejo, da se kot ključni ukrep v naslednjem obdobju kaže prav subvencioniranje krajšega delovnika. Ob tem je ocenil, da podjetja ne morejo računati samo na državo, temveč "mora kapitalist za lasten kapitalski vložek v podjetju tudi sam kaj storiti". V tej luči se je posebej obregnil ob lastnike, ki so do deležev prišli s spornimi menedžerskimi prevzemi.

Ne glede na pomisleke so predlog zakona podprli vsi navzoči poslanci.