STA novice / Spremenjeni zakon o ohranjanju narave v ustavno presojo takoj po objavi v uradnem listu

V obeh strankah so prepričani, da je zakon v nasprotju z 72. členom ustave, v katerem je med drugim zapisano, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bodo v pobudi za oceno ustavnosti izpodbijali 3. (in posledično 4. člen) sprejetega zakona o ohranjanju narave, ki določa dodatne pogoje za pridobitev oziroma ohranitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave.

"Po našem trdnem prepričanju dodatni pogoji v ničemer ne doprinesejo h kakovosti, določeni pa lahko na strokovnost posameznih organizacij delujejo celo negativno. Dodatno pa zapisani pogoji onemogočajo financiranje organizacij z namenitvijo 0,5 odstotka dohodnine, kar lahko ima za posledico slabše delovanje ali celo propad določenih organizacij," so kritični v strankah.

V pobudi za oceno ustavnosti bodo zato kot razlog, s katerim utemeljujejo neskladje, navedli, da nevladne organizacije niso zgolj množične organizacije, temveč tudi organizacije, ki združujejo manjše število strokovnjakov z dotičnega področja. "Spremembe zakona, ki omejujejo nevladne organizacije, so bile očitno predlagane z razlogom, da se jih izključi iz soodločanja," so kritični.

Po njihovih navedbah so sporne točke od dve do štiri. Točka dve določa množičnost kot pogoj za pridobitev oziroma ohranitev statusa. "Pogoj je absolutno nesorazmeren, saj množičnost ne narekuje strokovnosti, v določenih primerih pa lahko celo negativno vpliva na strokovnost organizacije, še posebej če društvo združuje strokovnjake, ki jih je v Sloveniji zgolj nekaj in bi s članstvom nad 50 oseb postali manjšina v društvu," so navedli.

Točka tri določa število zaposlenih, čeprav lahko v zavodih posamezniki delujejo tudi prostovoljno ali pa na podlagi drugačne pogodbe, kot je pogodba o zaposlitvi za poln delovni čas. "V kolikor bi bil pogoj o izkušnjah na področju ohranjanja narave še smiseln, zahteva po zaposlitvi dveh oseb za poln delovni čas predstavlja nesorazmerno omejevanje zavoda," so izpostavili.

Točka štiri medtem omejuje ustanove s finančnimi oziroma materialnimi sredstvi v višini najmanj 10.000 evrov, "kar je popolnoma nesmiselno in v ničemer ne odraža strokovnosti in upravičenosti takšne ustanove za delovanje v javnem interesu".

Dodatno je treba, tako Zeleni Slovenije in Zeleni Slovenije in Stranka mladih - Zeleni Evrope, upoštevati dejstvo, da je ministrstvo za okolje in prostor tisto, ki odloča o statusu, in sicer na osnovi njihovega preteklega delovanja in načrtovanega delovanja v prihodnje. Organizacije, ki imajo status v javnem interesu, so tako že prestale preverjanje ministrstva.

V tej luči od ustavnega sodišča pričakujejo razveljavitev celotnega tretjega in posledično četrtega člena zakona.

Spremembe zakona o ohranjanju narave je ministrstvo za okolje v postopek poslalo z namenom uskladiti slovensko zakonodajo z evropskimi predpisi, a se je vanj prek dopolnila SNS dodal še namen zaostriti pogoje za nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu in imajo tako pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih. To dopolnilo so sicer nekoliko omilili z amandmajema SMC in koalicije.