STA novice / Teršek: Prizadeval si bom za ohranitev dosežene ravni ustavnopravne zaščite človekovih pravic

Kot je s svoji predstavitvi povedal Teršek, je sam naklonjen pozitivnemu ustavno-sodnemu aktivizmu, ki predstavlja prizadevanja sodnika, da bi se že dosežena raven ustavnopravne zaščite človekovih pravic ohranila in se ne bi zniževala oziroma bi se celo širila in povečevala, posebej ko gre za vprašanje ekonomskih in socialnih pravic ter človekovega dostojanstva. To je tudi nasploh temeljna značilnost njegovega dosedanjega in tudi prihodnjega dela, je dejal.

Poudaril je, da se je za kandidaturo za ustavnega sodnika odločil, ker je po vrsti pritožb, mnenj in analiz, ki jih je večinoma napisal brezplačno, ugotovil, da je njegovo delo začelo dobivati obrise "nečesa podobnega, kot je filozofsko-psihološko svetovanje". Zato želi svojemu delu dati večji sistemski vpliv na način, da na ustavnem sodišču skupaj s preostalimi sodniki sodeluje pri sprejemanju odločitev, ki so pravno zavezujoče. "Da prevzamem privilegij odgovornosti za odločanje," je dejal.

Mnenje premierja Janeza Janše, da imamo v Sloveniji eno najbolj spolitiziranih ustavnih sodišč do zdaj, ni želel komentirati, saj mu to, kot je dejal, onemogoča položaj, v katerega ga je postavila kandidatura za ustavnega sodnika.

Na splošno pa ne razume poskusov, da bi pri nas vse, kar počnejo ustavno sodišče ali posamezni ustavni sodniki, etiketirali z nalepkami levo ali desno. "Tovrstnih etiket ne uporabljam in jih tudi ne razumem. Nihče mi tudi še ni pojasnil, kaj točno pomenita oziroma kaj točno pomeni biti levi ali desni," je dejal. Ustavno sodišče je po njegovih besedah profesionalna institucija, zato mora biti edino merilo za presojanje njenega dela ustavnopravna prepričljivost njegovih odločitev.

Teršek, 45-letni doktor pravnih znanosti, predava na Pedagoški fakulteti in Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru ter na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Ukvarja se z ustavnim pravom, demokracijo, človekovimi pravicami, svoboščinami ter sociološkimi in filozofskimi vidiki prava. Leta 2018 je že kandidiral za ustavnega sodnika, a je nato soglasje h kandidaturi umaknil.

V predsedniški palači se je danes predstavila tudi druga kandidatka za ustavno sodnico Barbara Zobec. Predsednik republike Borut Pahor ju je predlagal na izpraznjeno mesto ustavnega sodnika, saj 14. julija poteče mandat ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa.